Njihove zgodbe so podobne, ljudje pa so pripravljeni govoriti o podrobnostih. Spomin na genocid v mednarodni skupnosti sicer ni več tako živ kot v zadnjih letih. »Zavedanje, kaj genocid pomeni, je v mednarodni skupnosti nizko,« pristavlja.
Danes ponovno pokopavajo ostanke tistih žrtev, ki so jih identificirali, potem ko so jih našli v katerem od številnih množičnih grobišč. Doslej so v spominskem parku pokopali 5657 žrtev od skupno 8372, kolikor so jih po zadnjih podatkih ubile sile bosanskih Srbov v tem najhujšem pokolu na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.
Iz današnje tiskane izdaje preberite tudi: Večina ostankov še čaka na odkritje
Inzko: Kdor ne razume Srebrenice, ne razume Bosne
Današnje slovesnosti v Potočarih sta se udeležila člana predsedstva BiH Bakir Izetbegović in Željko Komšić ter visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko. Slednji je na slovesnosti dejal, da je za razumevanje BiH potrebno razumeti dogodke v Srebrenici. »Kdor ne razume Srebrenice, ne razume tudi Bosne,« je dejal.
Med tujimi visokimi gosti se slovesnosti, na kateri se je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zbralo okoli 50.000 ljudi, med drugim udeležujeta pomočnica ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, pristojna za vprašanja beguncev in migracij, Anne Richar ter komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Schulz: genocid v Srebrenici je trajna brazgotina v evropski zgodovini
Muižnieks je poudaril, da "medtem ko se danes spominjamo žrtev v Srebrenici, ne smemo pozabiti, da moramo jutri še naprej iskati resnico in se boriti proti nekaznovanosti glede grobih kršitev človekovih pravic." Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je na Twitterju srebreniški genocid označil kot "trajno brazgotino v evropski zgodovini".
Žrtvam srebrniškega genocida se je danes v izjavi poklonila tudi visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton in pozvala k nadaljevanju sodnih obravnav vojnih zločinov, s čimer bi utrdili proces sprave na Zahodnem Balkanu.
"Desetletja dolg proces sprave, ki je vodil v oblikovanje Evropske unije mora navdahniti spravo na Zahodnem Balkanu. Veliki koraki v tej smeri so že bili storjeni, toda veliko tega je še potrebno postoriti, da bodo lahko prebivalci regije skupaj s preostalimi Evropejci uživali v miru in blagostanju," je v izjavi zapisala Ashtonova.
Kacin: dogajanje iz leta 1995 je potrebno ohranjati v kolektivni zavesti celotne EU
Podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta za jugovzhodno Evropo Jelko Kacin pa je ob obletnici genocida poudaril, da resnica o Srebrenici ne bo nikoli pozabljena, tudi zaradi sodb mednarodnih kazenskih sodišč in resolucije Evropskega parlamenta o Srebrenici iz januarja 2009, ki jo je predlagal skupaj z bivšo podpredsednico EP Diano Wallis.
"Dogajanje iz leta 1995 je potrebno vgraditi in ohranjati v kolektivni zavesti ne le Zahodnega Balkana, ampak celotne EU, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. Odgovornost sedanjih političnih elit je, da čim prej presežejo razlike pri ključnih vprašanjih in izpeljejo ustavne reforme kot temelj funkcionalne države BiH, ki se bo sposobna soočiti z izzivi evropskih integracij," je v sporočilu za medije zapisal Kacin.
