Če je bilo kmalu po začetku svetovne finančne in gospodarske krize jasno, da so Grki pred vstopom v območje evra »frizirali« javnofinančne številke, je kot strela z jasnega udarila novica, da naj bi to počela tudi Italija, zaradi česar tvega osem in več milijard evrov visoke izgube. Nad operacijami s skoraj 32 milijardami evrov finančnih derivatov je, kot vse kaže, bdel tedanji prvi mož italijanske zakladnice in sedanji prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ki je bil v različnih funkcijah tekom let vedno blizu takšnim in drugačnim škandalom.
Presenetljivo hitro ozdravljenje državnih financ
Kot član finančne skupine Goldman Sachs, ki je bila v preteklosti vpletena v mnoge posle vprašljivega slovesa, naj bi sodeloval pri operacijah prirejanja grškega proračuna, kar je mediteranski državi omogočilo vstop v območje evra. Kot prvi mož italijanske centralne banke je zamižal na obe očesi pri raznolikih poslih s finančnimi derivati najstarejše banke na svetu Monte dei Paschi di Sienna. Kot guverner ECB pa je Draghi zavrnil tudi prošnjo spletnega časopisa Bloomberg, ki je na podlagi zakona o dostopu do informacij (Freedom of information act) želel priti do informacij, s katerimi bi lahko razkril omenjene škandale, verjetno tudi »italijanskega«.
Iz precej ohlapnega poročila rimske zakladnice, ki ga je pridobil angleški časnik Financial Times (FT), je razvidno, da je Italija uporabila precej neobičajne prijeme za znižanje proračunskega primanjkljaja pred vstopom v območje evra v začetku leta 1999. Še dve leti poprej se je proračunski primanjkljaj namreč gibal v okolici sedmih odstotkov BDP, a samo v enem letu, ga je Italiji uspelo znižati na 2,7 odstotka BDP, kar predstavlja največji popravek med vsemi 11 državami, ki so nato postale prve članice območja evra. Zmaga v borbi s proračunskim primanjkljajem je vsaj malo sumljiva, saj so se davčni prihodki Rima v istem času povečali le za odtenek, istočasno pa je država skoraj nespremenjeno trošila. Izpolnjevanje proračunskih ciljev Italije je bilo tako očitno posledica umetnega lepšanja bilanc.
Italijanska zakladnica zanika, da bi počela kaj neobičajnega
Italijanska zakladnica pod vodstvom Draghija naj bi si na podlagi finančnih derivatov vnaprej sposojala denar od bank, vendar poročilo ne razkriva niti za katere banke gre, niti za katero vrsto derivatov. Razkrije pa, da je zakladnica v pičlih šestih mesecih izdala skupno za 31,7 milijarde evrov derivatov. Po oceni strokovnjakov, ki so upoštevali tržne cene s konca preteklega tedna, naj bi imela Italija zaradi teh poslov že za okoli osem milijard evrov izgube. Ta pa bi se lahko povzpela še više, če bodo prišli na dan novi posli s finančnimi derivati.
Italijanska zakladnica se je na poročanje FT včeraj odzvala hladno, rekoč, da morebitne izgube ne pomenijo tveganj za javne finance. Medtem pa je italijansko finančno ministrstvo pojasnilo, da je bil namen poslovanja s finančnimi derivati predvsem zavarovati se pred valutnimi in obrestnimi tveganji ter ponovitvijo finančne krize z začetka 90. let prejšnjega stoletja. »Kot vsako zavarovanje je tudi to nekaj stalo,« so dejali na ministrstvu za finance v Rimu in istočasno zavrnili vsakršna namigovanja, da naj bi Italija z operacijami s finančnimi derivati odstopala od evropskih računovodskih standardov.
