Nad nacionalnim letalskim prevoznikom, ki napoveduje, da se bo letos naposled izkopal iz rdečih številk, se zgrinjajo nevarno črni oblaki. V preiskavo evropske komisije, ki preverja, ali je šlo pri zadnjih dokapitalizacijah Adrie Airways za nedovoljeno državno pomoč, se je namreč aktivno vključil vodilni evropski nizkocenovnik Ryanair. Irci, ki z agresivnim širjenjem na okoliška letališča vedno bolj ožijo zanko okoli Adrie, prepričujejo komisijo, naj Slovenijo čim prej spozna za krivo, »saj je škoda Ryanaira iz dneva v dan višja«.
Ryanair: Komisijo pozivamo, naj nemudoma odloči
Ryanair, ki je v zadnjih nekaj letih vzpostavil redne linije z letališč v Trstu in Trbižu, Celovcu in nazadnje tudi v Zadru, med poletno sezono pa leti tudi v Pulo in Reko, je komisijo nedvoumno opozoril, da dokapitalizacije Adrie v dosedanji obliki škodijo njegovemu tržnemu položaju. »Državna pomoč omogoča temu letalskemu prevozniku, da se kljub njegovi neučinkovitosti drži na trgu, obenem pa Ryanair s težavo razvija lasten trg in izgublja prihodke,« je aprila letos v uradnem dopisu komisiji, ki smo ga pridobili v uredništvu, poudaril direktor službe za pravne in regulatorne zadeve v Ryanairu Juliusz Komorek.
Poudaril je, da prepeljejo na zaposlenega štirikrat več potnikov kot Adria, in opozoril, da je čas ključnega pomena, saj njihova škoda raste. »Zelo malo je dvoma, da ukrepi v korist Adrie Airways ne predstavljajo nedovoljene pomoči. Zato pozivamo komisijo, da nemudoma odloči,« je zapisal.
Minuli teden imenovan predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur je ob imenovanju napovedal, da bo Adria postala nekakšen hibrid med nizkocenovnikom in običajnim prevoznikom, a glede na močnega nasprotnika, ki ga je dobila v postopku pred komisijo, ji zdaj grozi, da časa za preoblikovanje ne bo dobila.
»Določeni elementi postavljajo okrevanje Adrie Airways pod velik vprašaj in govorijo v prid njeni takojšnji likvidaciji. Zaradi majhnega števila in raznolikosti flote je Adria prikrajšana za potrebno ekonomijo obsega in učinkovitost, da bi bil načrt prestrukturiranja njenega poslovanja dovolj verodostojen. Ryanair deli dvom s komisijo, da bi se Adria zaradi globoke recesije v Evropi in drugod, stagnirajočega bruto domačega proizvoda in sploh izzivov za letalske družbe (nove takse na potnike in šibko povpraševanje po storitvah) kadarkoli še vrnila na pot dobičkonosnosti,« so zapisali Irci in se s tem kot nasprotni udeleženec vključili v postopek proti Republiki Sloveniji zaradi dokapitalizacij Adrie.
Madžarski Malev padel, Ryanair slavil
Na ministrstvu za finance, ki vodi korespondenco z Brusljem, so pojasnili, da so komisiji prejšnji mesec poslali dodatna pojasnila. »V primeru, da bi komisija imela še dodatna vprašanja, jih pričakujemo jeseni,« so pojasnili na ministrstvu in dodali, da ima Adria za vodenje postopka pred komisijo najeto odvetniško pisarno. Če bi komisija potrdila sum, da ukrepi niso bili odobreni pod tržnimi pogoji oziroma da je država Adrii zagotovila gospodarsko prednost pred tekmeci na notranjem trgu Evropske unije, bi to verjetno pomenilo konec za letalsko družbo.
Letalski prevoznik, ki se že več let spopada z izgubo, bi moral v proračun in na račune paradržavnih skladov v najslabšem primeru vrniti kar 85 milijonov evrov. Toliko je v okviru zadnjih štirih dokapitalizacij od leta 2007 do danes namreč dobila Adria, pri čemer znesek presega vrednost celotnega premoženja, s katerim upravlja družba. Ker je uspeh prisilne poravnave v primeru letalske družbe manj verjeten, bi Adria ob negativni odločitvi komisije lahko končala celo v stečaju. Takšna usoda je na primer doletela madžarskega nacionalnega prevoznika Malev. Po odločitvi komisije, da je bil deležen nedovoljene državne pomoči, je lani končal v stečaju, vrzel na letališču v Budimpešti pa so zapolnili nizkocenovniki z Ryanairom na čelu. Ta je povezavo z Budimpešto napovedal manj kot sedem ur po tem, ko je Malev prenehal trgovati. Ne le da bi ob propadu Adrie Ryanair prišel do velikega dela potnikov, ki jih prepelje Adria (lani 1,1 milijona), zelo verjetno bi se potegoval tudi za donosne pogodbe z državo, med katerimi zagotovo izstopa povezava med Ljubljano in Brusljem.
Adria je poleg koprskega Cimosa, tržiškega Peka in drugih sicer le ena od družb, katerih dokapitalizacije s strani države preiskuje evropska komisija, njena veččlanska delegacija pa naj bi se prav te dni mudila v Sloveniji.
