Le dober teden dni preden je predsednica vlade Alenka Bratušek obiskala Rim in Vatikan, je italijanski gradbinec Impresa Grassetto, za katerega je pred leti lobiral tudi kardinal Franc Rode, proti Republiki Sloveniji v Washingtonu sprožil arbitražni postopek.
Ta se po uradnih pojasnilih Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov, ki že od leta 2006 odloča tudi o tožbi Hrvatske elektroprivrede (HEP) proti Sloveniji zaradi nedobavljene elektrike iz krške nuklearke, nanaša na »gradnjo avtocestnega predora«. Gre za predor Trojane, ki so ga Italijani za 70 milijonov evrov zgradili leta 2005. Že leto dni kasneje pa so od Darsa zahtevali še dodatnih 54,4 milijona evrov zaradi neplačanih dodatnih in nepredvidenih del v predoru. Istega leta, torej 2006, je Rode takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši v imenu družbe Impresa Grassetto ponudil »pametno poravnavo«, ki je slovenska stran po medijskem razkritju kardinalovega pisma ni sprejela. Italijani so se zato odločili Dars tožiti, a je sodišču v skoraj sedmih letih uspelo izpeljati le en narok.
Konec lanskega leta so zato Italijani začeli stopnjevati pritisk. V pismu premierju Janši, o katerem smo marca letos poročali v Dnevniku, so slovenski strani spet neuspešno predlagali »sporazumno reševanje spora«. V začetku tega meseca pa so v Washingtonu tudi uradno vložili zahtevek. Tega naj bi po naših informacijah utemeljili z diskriminacijsko obravnavo in kršenjem enega od bilateralnih dogovorov, ki sta ga Slovenija in Italija podpisali v začetku desetletja.
Uradnih odzivov vpletenih nam včeraj ni uspelo dobiti. Na kabinet predsednice vlade, ki ga dokumenti arbitražnega sodišča v Washingtonu omenjajo kot naslovnika ene od strank v postopku, smo včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, kdo bo zastopal Republiko Slovenijo v postopku, ali je italijanska stran kabinetu pred tem morda ponovno ponudila poravnavo in ali je bila zadeva Impresa Grassetto tudi predmet pogovorov, ki jih je Bratuškova v zadnjih dveh dneh opravila v Italiji in Vatikanu. Odgovora do zaključka redakcije nismo dobili.
Čeprav uradne potrditve, da so sogovorniki Bratuškovo spomnili tudi na zahtevek italijanskega gradbinca, torej ni, velja opozoriti na zanimivo časovno sosledje dogodkov. 31. maja se je tako Bratuškova sestala z ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom in se z njim »strinjala o pomenu kontinuiranega in poglobljenega dialoga na področjih skupnega interesa«. 4. junija je arbitraža v Washingtonu uradno prejela zahtevek Italijanov Že osem dni kasneje pa se je Bratuškova sestala z italijanskim premierjem Enricom Letto, v pogovoru pa sta izpostavila »potrebo po okrepitvi gospodarskega in infrastrukturnega sodelovanja«.
Včeraj je predsednica vlade nadaljevala pogovore v Vatikanu. Tam se je sestala tudi z Rodetom in državnim tajnikom Tarcisiom Bertonejem. Prav na slednjega (takrat je bil Bertone »le« nadškof Genove) se je Rode skliceval v pismu, ki ga je leta 2006 pisal Janši. V njem je navedel, da se je takrat na Bertoneja obrnil Impresa Grassetto. Njegov lastnik, skupina Gavio, ki je v lasti ene najvplivnejših severnoitalijanskih družin, ima tudi sicer dobre zveze v Vatikanu, še posebno pri Bertoneju. Ta namreč prihaja iz mesteca Romano Canavese v Piemontu, ki je nedaleč od Tortona, v katerem ima svoj sedež skupina Gavio. Iz tiskovnega urada Svetega sedeža so včeraj sporočili le, da so se sogovorniki v pogovorih dotaknili tudi gospodarske krize.
Italijanski gradbinec, ki je kot pravna oseba uradno v likvidaciji, je sicer v Sloveniji pred časom na višjem sodišču že izgubil tožbo za plačilo okrog dva milijona evrov vrednih del v predoru Trojane. To so vložili že leta 2002. Na Darsu so nam včeraj zatrdili, da z družbo Impresa Grassetto v zadnjih mesecih niso bili v stikih.
