Vzrok za tresljaje, ki so razburili zaposlene v nekdanji stolpnici SCT na Tivolski cesti 50, še vedno ostaja uganka. Andrej Pogačnik iz družbe Elea iC, ki po naročilu stečajnega upravitelja Bojana Klenovška izvaja meritve na območju gradbene jame propadle družbe S1 in na bližnji stolpnici na Tivolski cesti 50, je zagotovil, da meritve ne kažejo večjih odstopanj, ki bi lahko povzročila tresenje stolpnice, zaradi česar so nekateri sodelavci Slovenske tiskovne agencije v začetku maja v strahu bežali iz stolpnice.
Pogačnik je povedal, da so zadnje meritve opravili sredi letošnjega maja in da številke niso pokazale odmikov, ki bi odstopali. Da meritve resnično niso pokazale nobenih večjih pomikov, so potrdili tudi na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor, saj so v sklopu inšpekcijskega postopka od Klenovška zahtevali dokumentacijo z izvedenimi meritvami posedkov same gradbene jame in tudi sosednjih objektov.
Vzrok za tresljaje je misterij
Uslužbencem, ki vsakodnevno delajo v nekdanji stolpnici SCT, Pogačnik sicer verjame, da čutijo tresljaje, vendar sam ne razume, kaj jih povzroča. Pojasnil je tudi, da stolpnica SCT temelji na tako imenovanem konglomeratu, ki je izredno nosilen in dober za temeljenje. »Gradbena jama S1 je izkopana do te iste globine in ne vpliva na obstoječi objekt,« je povedal Pogačnik, ki se je spraševal, ali morebiti kdo od lastnikov poslovnih prostorov v stolpnici opravlja gradbena dela.
Direktor STA Bojan Veselinovič ni vedel, ali se v stolpnici odvijajo gradbena dela, prepričan pa je, da bi moral SPL kot upravitelj te stavbe od Klenovška pridobiti podatke meritev in jih posredovati lastnikom poslovnih prostorov v stolpnici, da bi se ti seznanili s trenutnim stanjem. SPL je te rezultate po prošnji Veselinoviča pridobil in z njimi zdaj že seznanil lastnike, je povedala izvršna direktorica SPL Alma Pašanović, ni pa odgovorila, ali meni, da je pridobivanje takšnih podatkov dolžnost upravnika stavb.
Na direktoratu za prostor ministrstva za infrastrukturo in prostor so pojasnili, da v Sloveniji ne obstaja poseben predpis, ki bi investitorja zavezoval k obveščanju lastnikov sosednjih zemljišč o morebitnih rezultatih geodetskih meritev ali spreminjanju podtalnice zaradi izkopa gradbene jame. Lastniki sosednjih zemljišč oziroma imetniki stavbnih ali služnostnih pravic na sosednjih zemljiščih so lahko stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, če bi načrtovana gradnja kršila njihove pravice ali pravne koristi, so pojasnili na direktoratu za prostor. K informiranju stranskih udeležencev lahko investitorje zaveže le izdajatelj gradbenega dovoljenja, so povedali na direktoratu za prostor.
Odprte jame simptom finančnega stanja pri nas
Poleg tega v Sloveniji nimamo posebnega predpisa, ki bi urejal ravnanje z gradbenimi jamami, saj je gradbena jama le del začetne faze gradnje in investitorji načeloma ne predvidevajo, da bo jamo vzdrževal več let. »Vsakemu investitorju, ki začne graditi, je v interesu čimprejšnje dokončanje objekta in začetek uporabe tega,« so bili prepričani na direktoratu za prostor in dodali, da so sedanje odprte gradbene jame »odraz trenutnega stanja investicij oziroma finančnih razmer pri nas«.
Na inšpektoratu so povedali, da so na območju Ljubljane večkrat obravnavali gradbene jame in zagotovili, da samo zaradi mirovanja gradnje v fazi gradbene jame niso mogli ukrepati zoper investitorje, ker za to ni predpisanih zakonskih ukrepov. Na ministrstvu so dodali, da nobena zakonodaja investitorjem ne predpisuje roka, do katerega morajo uresničiti načrtovano investicijo. Zakon o graditvi objektov določa zgolj čas, v katerem mora investitor po pridobitvi gradbenega dovoljenja začeti gradnjo.
Zaradi večjega števila že dalj časa odprtih gradbenih jam pa se postavlja vprašanje, kaj z njimi. Strokovnjak za geotehniko Ciril Erbežnik in drugi strokovnjaki s tega področja v en glas opozarjajo, da takšne jame ne bi smele biti odprte dalj časa. Erbežnik je razmišljal, da bi bilo vredno premisliti o zasutju dalj časa odprtih jam, ki jih lastniki ne morejo dokončati ali prodati. Ljubljanski župan Zoran Janković je pred časom dejal, da bodo na občini pripravili predlog spremembe zakonodaje, ki bi investitorje zavezal, da investicijo dokončajo do višine sosednjih površin, kar se zdi dobra rešitev tudi Pogačniku.
Nekateri pa so prepričani, da bi se gradbenim jamam lahko izognili tako, da bi pri izdaji gradbenega dovoljenja uradniki od investitorjev zahtevali dokazila, da imajo dovolj denarja za dokončanje gradnje. A takšen ukrep se direktoratu za prostor ne zdi sprejemljiv. »Gradnja objektov je svobodna odločitev posameznikov. S preverjanjem finančne izvedljivosti investicij se je prenehalo leta 1991 s prehodom Slovenije v novo družbeno ureditev, zato preverjanje finančne sposobnosti investitorjev oziroma njihovih finančnih virov nikakor ne more biti predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja,« so zatrdili na ministrstvu, kjer niso znali postreči z nobeno idejo, kako rešiti problem gradbenih jam.
