Vettel je št. 1

Zmaga Sebastiana Vettla je zaslužena, njegov dirkalnik je bil fenomenalen. Naposled je osvojil tudi Kanado, potem ko je v tej deželi že zapravil zmago v zadnjem krogu. Kako hiter je bil, pove že podatek, da je dirko končalo kar dvajset od dvaindvajsetih dirkačev, medtem ko je bila zgolj prva peterica v razmaku enega kroga. Omeniti velja skok Fernanda Alonsa s šestega na drugo mesto. Španec je z vidika dirkaških sposobnosti in zmožnosti dirkalnika med najboljšimi, a Ferrari še vedno zaostaja za Red Bullom, zato realno ne more priti do medsebojnih dvobojev z Vettlom.

Kanada je razumljivo ponudila povsem drugačno kuliso kot nazadnje Monte Carlo, kjer je lahko prvo mesto v kvalifikacijah že odločilnega pomena. Glavni problem v Montrealu se pojavi pri zaviranju, sicer pa je mest za prehitevanje več kot dovolj. Z zmanjšanjem zračnega upora se je dokaj enostavno odpeljati mimo tekmecev. Alonsu je to uspevalo predvsem v drugi ravnini. Če ga primerjamo s Kimijem Räikkönenom, se jasno opazi, kako Lotusu primanjkuje hitrosti. Ker je formula 1 napredovala in postala šport na viski ravni, je vse manj možnosti za trčenja, vidimo tudi, da je vse manj tehničnih okvar.

V nadaljevanju sezone je vsaj na naslednjih treh ali štirih dirkah glavni favorit vodilni v skupnem seštevku Vettel. Če ni favorit za zmago, je vsaj za stopničke. Nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi vsakič stal na odru za zmagovalce. In še nekaj o testiranjih, ki so v zadnjem času povzročila nekaj hrupa. Gre za problematično zadevo, ki bi jo lahko rešili na eleganten način. Smiselno bi bilo organizirati testiranja več moštev hkrati, ki bi se na primer v razmaku treh tednov menjavala. Obenem bi bilo verodostojno, če bi podatke javno objavljali.