Ko ga vprašajo, kje je njegov dom, kot iz topa izstreli: osrednje teniško igrišče v Parizu. Rafael Nadal se namreč prav na rdečem pesku legendarnega turnirja počuti najbolj domače, zato ne čudi, da je v devetih letih kar osemkrat zmagoslavno v zrak dvignil srebrn pokal in se vpisal med nesmrtnike. Španec, ki ga krasijo močni in natančni udarci z levo roko, se po prisilnem počitku zaradi težav s kolenom želi znova vrniti na teniški prestol in tudi uradno postati kralj. Zasebno živi kraljevsko že dolgo časa, saj so mu luksuzne dobrine blizu, pa tudi privošči si jih zlahka, potem ko je samo s turnirskimi nagradami zaslužil blizu 60 milijonov ameriških dolarjev bruto, krepke milijone pa služi tudi z različnimi sponzorskimi pogodbami.
Stric Toni, nekdanji teniški profesionalec in še danes njegov trener, je dobro vedel, zakaj mu je pri treh letih kupil lopar in ga spodbudil, da udarja rumeno žogico. Čeprav je bil na Majorki rojeni Rafa dolgo časa v dvomih, kateri šport izbrati, saj je užival tudi v nogometu, pa je bil stric odločen: igral boš tenis! Podobno kot mu je svetoval, da lopar udarja z levo roko, pa čeprav piše z desno, saj naj bi tako imel prednost pred tekmeci. Poslušal ga je brezpogojno, a ljubezen do nogometa je ostala. Je velik navijač Reala iz Madrida, pred leti pa je postal tudi 10-odstotni lastnik kluba z domače Majorke.
Kot otrok je premagoval za glavo večje nasprotnike in dobil ponudbo krovne zveze, da treninge nadaljuje v Barceloni. Toda ostal je doma, oče Sebastian, poslovnež, se je namreč bal, da bi prvorojenec stran od doma pozabil na šolo. Tenis je postajal vse pomembnejši, da se brusi velik talent, pa je postalo jasno, ko je pri še nedopolnjenih 15 letih na peščeni podlagi v ekshibicijskem dvoboju ugnal nekdanjega zmagovalca turnirja za grand slam Pata Casha. Sledila je odločitev postati profesionalec. Njegova prva žrtev je bil Ramon Delgado, sledili so skalp številke ena Rogerja Federerja, 24 zaporednih najstniških zmag na pesku, s čimer je presegel Andrea Agassija, nato pa v letu 2005 še prva zmaga v Parizu, ki mu je kot prvemu uspela v prvem poskusu. Olimpijsko zlato v Pekingu in uradna številka 1 sta bili samo krona leta 2008, stroj za doseganje turnirskih zmag pa se je pri dopolnjenih 27 letih ustavil pri številki 57.
Njegovo življenje se vrti okoli treh žensk, mame Ane Marie Parere, mlajše sestre Maribel in dolgoletne ljubezni Marie Francisce Perello. »Je zelo občutljiv človek, poln strahov. Boji se teme, zato vedno spi pri prižgani luči ali televizijskem sprejemniku, nelagodno se počuti tudi tedaj, ko zunaj divja nevihta in švigajo strele,« razkriva njegova mama, ki ljubitelju filmov Titanic in Gladiator nikoli ne postreže sira, šunke ali paradižnika, saj jih ne mara. Zato pa obožuje testenine in morsko hrano. In čeprav so njegova ljubezen tudi prestižni in hitri avtomobili, rad se pohvali z astonom martinom DBS in mercedesom SL, pa velja za izjemno preudarnega voznika, ki vozi previdno in nikoli prehitro. Že dolgo pa sanja tudi o prestižni jahti. »Obožuje ribarjenje in vožnjo z vodnim skuterjem, toda če ne vidi dna, si ne upa niti plavati, prav tako ga nikoli ne boste videli, da bi z visoke skale skočil v morje,« pravi njegova sestra, velika zaupnica in najboljša prijateljica, ki pa ga le redko spremlja na turnirjih. Podobno kot tudi dekle, s katero sta skupaj že od najstniških let. »Ko tekmuje, potrebuje svoj mir. Zdi se mi tudi, da če bi ga spremljala na vsakem koraku, najina ljubezen tega ne bi vzdržala. Ko sem ga nekoč spodbujala v Parizu, me je povabil na večerni dogodek, a sem raje ostala v hotelu. Ko se je vrnil, mi je rekel: 'Hvala bogu, da te ni bilo, ker je bilo nešteto fotografov,'« se spominja njegova lepša polovica, ki v javnosti nikoli ne govori o njuni ljubezni. Prav tako pa ne velja za žensko, ki bi obiskovala drage prodajalne z oblačili vrhunskih kreatorjev, kar najbolj žalosti paparace, saj jima je življenje zvezdnikov tuje.
Toda Rafi so luksuzne dobrine vendarle blizu. Ima vile na Majorki, Portu Cristu in v Dominikanski republiki, na razpolago ima razkošno letalo cessno, dopustuje pa največkrat na ogromnih jahtah. Nič čudnega, ko pa ima sklenjene donosne pogodbe z opremljevalcem športnih oblačil Nikeom, reklamira pa tudi spodnjice Emporio Armani (pogodbo je prevzel nogometašu Cristianu Ronaldu) in ure Richard Mille (na roki nosi vredno kar pol milijona dolarjev), propagira pa tudi igranje pokra na spletu. Da ima srečo, se dobro zaveda, zato je že pred leti ustanovil fundacijo, ki pomaga otrokom. »Ko bom končal kariero, bom imel dovolj časa, da bom socialna dela opravljal tudi sam. Obisk Indije me je močno pretresel. Resnica je, da Evropejci živimo zelo dobro, pa se mnogi tega ne zavedajo.« Fundacijo vodita njegova starša, čeprav sta se leta 2009 ločila in tedaj posredno vplivala, da je izgubil edini dvoboj doslej v Parizu proti Švedu Robinu Söderlingu. »Imel sem bolečine v kolenih (prisilno je počival med junijem 2012 in februarjem 2013, op. a.), predvsem pa sem bil psihično povsem na tleh zaradi ločitve staršev,« se spominja poraza v osmini finala. Kljub temu pa je že lani pisal zgodovino, ko je na igriščih Roland Garrosa zmagal sedmič in tako prehitel legendarnega Björna Borga, ki je leta 1981 zmagal šestič. »Nikoli si nisem predstavljal, da bi se kdo lahko približal temu rekordu,« je priznal Michael Chang, zmagovalec iz leta 1989.
Zgodba o Rafaelu Nadalu je zapisana v avtobiografiji, v kateri razkriva tudi vse večjo ljubezen do igranja golfa, postavni 1,85 metra visoki Španec pa je z odliko prestal tudi krstni nastop v Shakirinem glasbenem spotu za pesem Gypsy. »Potrebovala sem nekoga, s komer bi se lahko poistovetila. In Rafa je človek, ki je bil tenisu predan vse iz otroštva, podobno kot sem sama predana glasbi,« je razkrila, zakaj je izbrala prav njega. In njega, točneje njegovo ime, so izbrali tudi pred desetimi leti, ko so v observatoriju na Majorki odkrili nov asteroid. Zvezdnik je tako že danes zapisan med zvezde. Pa čeprav šteje komaj 27 let.
