Vsak posameznik je drugače občutljiv za ultravijolično sevanje in ni mogoče potegniti jasne ločnice med koristnim in škodljivim, pravi dermatovenerologinja Vesna Tlaker Žunter z dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Sonce primerja z avtomobilom: »Tudi avtomobil je koristen in potreben, hkrati pa smrtno nevaren.«

Zgodbo z melanomom nam je zaupala 53-letna Aleksandra Kos iz Nove Gorice.

»Imam svetlo polt, kožo pa posejano z znamenji različnih barv. Nisem se veliko sončila. Tudi kot otrok sem bila vedno oblečena, na morju pokrita z brisačo. Pred letom dni pa sem na prednji strani stegna nenadoma opazila svetel madež, velik kot noht. V mesecu dni se je na znamenje naložila črna pika, podobna žulju. Sploh nisem pomislila na težave. Odšla sem k osebnemu zdravniku. Pogledal je tudi znamenje in me takoj poslal na pregled k dermatologu na Onkološki inštitut v Ljubljano. Najprej so mi znamenje odstranili površinsko. Rezultat preiskave je bil pozitiven. Pozneje so mi odstranili še bezgavko. Takrat je bil rezultat negativen in dodatno zdravljenje ni bilo potrebno,« je pripovedovala. Vendar se zgodba s tem še ni končala. Pred nekaj tedni je na preventivnem pregledu znamenj zdravnik ugotovil spremembo znamenja na hrbtu. »Sama ga nisem mogla videti. Zdravniku se moram zahvaliti, da je pravočasno opazil, da z znamenjem ni vse tako, kot bi moralo biti, in so ga odstranili. Rana se mi še celi, vendar sem prepričana, da bo izvid negativen,« je povedala Kosova. Ljudem svetuje, da si pregledujejo znamenja, so pozorni na njihove spremembe, in če spremembe ugotovijo, obiščejo dermatologa.

Sončenje odsvetujejo

Dermatologi sončenje odsvetujejo, saj kakršno koli izpostavljanje soncu v koži sproži okvare, ki lahko čez leta pripeljejo do kožnega raka. Porjavelost je obrambni mehanizem kože in zdrave porjavelosti ni. »Ultravijolična svetloba v koži sproži fotostaranje. Razliko med fotostaranjem in kronološkim staranjem lahko jasno vidimo, če primerjamo obraz, vrat ali hrbtišča rok, ki so izpostavljeni soncu, ter pokrite dele kože, kot so zadnjica ali prsi. Soncu izpostavljena koža je pri starejših ljudeh posuta s pigmentnimi lisami, pegami in gubami, razširjenimi žilicami, koža na zadnji strani vratu je rombasto nagubana,« razlaga dermatologinja. Pomembna je dobra zaščita pred soncem. Priporoča, da se umaknemo v notranje prostore ali senco, ko je sonce najmočnejše (to je takrat, ko je naša senca krajša od telesa). Priporočljivo je, da čim večjo površino telesa pokrijemo z dovolj gosto tkanimi oblačili – barva ni pomembna, pokriti je treba tudi glavo, vrat in ušesa. Ne smemo pozabiti na sončna očala z ultravijolično zaščito, saj ultravijolična svetloba povzroča tudi vnetje oči in sivo mreno. Krema za zaščito pred soncem ni namenjena temu, da bi se namazali in se nato sončili. Uporabljajmo kreme z zaščitnim faktorjem najmanj 20, najbolje višjim od 50, kremo pa je treba nanašati na dve uri. Zavedati se moramo, da porjavelost ni zdrava, pač pa je znak poškodbe kože, ki pri nekaterih ljudeh lahko vodi v nastanek kožnega raka. Na zaščito pred soncem je treba misliti vsak dan, saj sonce na nas ne sije samo na dopustu. »Koža ne pozabi ničesar, okvare zaradi ultravijolične svetlobe se seštevajo,« opozarja dermatologinja. Prav tako dermatologi odsvetujejo uporabo solarijev, saj ne prinaša nobene koristi za zdravje, povečuje pa tveganje za razvoj kožnega raka in kožo intenzivno stara.

Posebno pozorni moramo biti do majhnih otrok. »Tako kot otroke učimo varnosti v prometu in osebne higiene, jih moramo naučiti tudi odgovorne zaščite pred soncem. Tako bomo pomembno prispevali k njihovemu zdravju, pa tudi videzu v prihodnosti,« še dodaja Vesna Tlaker Žunter.

Melanom je najnevarnejši rak kože

Melanom, imenovan tudi »črni kožni rak«, je najnevarnejši med kožnimi tumorji. Če ga ne prepoznamo in ne zdravimo dovolj zgodaj, se lahko konča s smrtjo. Pojavnost melanoma se približno vsakih deset let podvoji. Leta 1985 smo zabeležili v Sloveniji 91 novih bolnikov z melanomom, leta 2009 pa že 654, od tega 204 v najzgodnejši fazi. Po zadnjih podatkih zaradi melanoma umre 124 bolnikov na leto, je povedal doc. dr. Marko Vudrag, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. V zgodnji fazi, ki traja več mesecev, melanom v veliki večini primerov raste počasi le po površini kože in ne prodira v globlje plasti. Tak melanom je praktično stoodstotno ozdravljiv.

Pred melanomom ni nihče popolnoma varen. Večjo možnost za razvoj te bolezni pa imajo ljudje, ki so svetle polti in jih sonce hitro opeče, ki so v preteklosti imeli sončne opekline, zlasti opekline z mehurji, ter opekline pred 18. letom starosti, ki imajo sorodnike, ki so oboleli za melanomom, in ki imajo veliko kožnih znamenj ali zelo velika znamenja.