Banka Slovenije: Banke že tretjič končale leto končale z izgubo, podobno verjetno tudi letos

Krčenje bilančne vsote bank

Med glavnimi značilnostmi bančnega sektorja v lanskem letu je vodja oddelka finančne stabilnosti v Banki Slovenije Tomaž Košak danes na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil krčenje bilančne vsote bank, kar se kaže v zmanjševanju obsega kreditiranja, še posebej podjetij.

Obseg kreditiranja podjetij se zmanjšuje tudi v začetku leta 2013, prav tako gospodinjstev, minimalno rast je opaziti le pri stanovanjskih posojilih, je dejal. Ob tem v Banki Slovenije ocenjujejo, da bi morebitno zniževanje cen nepremičnin pomenilo za banke dodatne stroške oslabitev. Večjih padcev cen nepremičnin Košak sicer ne pričakuje.

Po njegovih besedah neugodna gibanja vplivajo na vedenje prebivalcev, a disciplina odplačevanja stanovanjskih posojil ostaja razmeroma visoka. Delež zadolženosti gospodinjstev do bank ne presega 3,8 odstotka.

Letos ni moč pričakovati rasti depozitov

So se pa lani znižali njihovi depoziti v bankah, nekaj zaradi nižje dohodkovne moči, nekaj zaradi ukrepov pri odmeri socialnih transferjev, malenkostno zaradi ciprskega primera. »Bolj pomembno je, da zaradi nižje zaposlenosti in nižjih plač letos ni moč pričakovati rasti depozitov in to bo omejevalo možnosti aktivnosti bančnega sistema,« je dodala viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo.

Obrestne mere v slovenskih bankah so za 2,2 odstotne točke višje kot v območju evra. Kot ugotavlja centralna banka, so posojilne obrestne mere za podjetja najnižje pri bankah v večinski tuji lasti, najvišje pa pri majhnih domačih bankah. Ceno financiranja podjetij dvigujejo poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja in visoki stroški financiranja bank.

Delež zamud nad 90 dni pri odplačevanju posojil znaša že 14,6 odstotkov

Banke se na dolgotrajnost finančne krize odzivajo z zaostrovanjem kreditnih standardov, krči pa se tudi medpodjetniško kreditiranje, ki v strukturi financiranja slovenskih podjetij predstavlja kar pomemben delež, je dejal Košak.

Žal se sposobnost odplačevanja posojil podjetij ni izboljšala, temveč se je celo nekoliko poslabšala, je ugotovil. Delež zamud nad 90 dni pri odplačevanju posojil znaša že 14,6 odstotkov. Največ dolžnikov je v gradbeništvu, v zadnjem letu pa se povečuje tudi delež zamud podjetij v trgovini in gostinstvu. »To je problem dolgotrajnosti krize, ki se počasi zajeda v segment manjših podjetij ter dejavnosti, ki niso tipično ciklične,« je menil Košak.

Struktura kakovosti portfelja se ne poslabšuje enakomerno po bančnem sistemu, je dodal. Delež slabih terjatev je še posebej visok pri skupini velikih bank, medtem ko je pri bankah v tuji lasti precej nižji. »Zato je neupravičeno govoriti o problemu celotnega bančnega sistema, temveč je osredotočen na določen segment bank,« je poudaril.

Povečevanje kreditnega tveganja do podjetij v stečaju

Povečuje se tudi kreditno tveganje do podjetij v stečaju. Banke so lani prvič bolj intenzivno izvedle odpise teh terjatev in v Banki Slovenije menijo, da je treba k reševanju teh terjatev pristopiti na sistemski ravni.

Guverner Marko Kranjec je glede projekta pomoči podjetjem, ki bi se jih splačalo rešiti, dejal, da so svoj seznam in ugotovitve predali bankam. »To je sedaj stvar bank. Mi smo odigrali le posredniško vlogo, da so se predvsem državne banke osvestile,« je povzel in napovedal, da bodo spremljali, kaj bodo naredile. »Smo optimisti, ne izključujem pa negativnih presenečenj,« je dodal.

20-letno zanemarjanje lastniških problemov podjetij

Ob tem je kot problem Slovenije izpostavil 20-letno zanemarjanje lastniških problemov podjetij vseh vrst, tako v gospodarstvu kot finančnih družb. »Živeli smo v iluziji, da je možno s kreditnim sistemom ohranjati nacionalni interes, a tega se ne da. Zdaj bo reševanje krize dražje,« je komentiral.

Sicer pa se v Banki Slovenije tega, da bo, kot se je EU zavezala Slovenija, stresne teste in preglede portfeljev pri nekaterih večjih bankah opravljal še zunanji, neodvisni svetovalec po Kranjčevih besedah veselijo.

»Mi se te možnosti veselimo, da bomo pokazali, kako pravilno smo ocenjevali tveganja in da je naša skrbnost nadzora bila ustrezna,« je povzel guverner, a opozoril, da bo treba paziti na interese, da se teh potreb v posameznih bankah ne preceni ali podceni.