Sedaj velja februarski kompromis o podaljšanju sankcij proti Damasku do konca maja, tudi embarga na izvoz orožja, ki omogoča "tehnično" pomoč sirski opoziciji, a ta ne sme vključevati bojnih sredstev. London in Pariz sta že tedaj terjala delno odpravo embarga, a so prevladali previdni. Za odločitev je potrebno soglasje, a embargo je unijo razdelil na tri tabore.
Velika Britanija in Francija ga še vedno želita delno odpraviti in oborožiti sirsko opozicijo. Svojo zahtevo utemeljujeta s tremi argumenti: da brez tega sirska opozicija v vojni proti Bašarju al Asadu, ki ga oborožujeta Rusija in Iran, nima nobenih možnosti, z nevarnostjo uporabe kemičnega orožja ter s prepričanjem, da bi to olajšalo politično rešitev.
Na drugi strani umiku embarga že vseskozi odločno nasprotujejo Avstrija, Češka in Švedska, prav tako mu ni naklonjena Madžarska. Te države želijo podaljšanje obstoječega svežnja sankcij, nimajo pa enotnega stališča o tem, za koliko časa naj se podaljša. Nekatere govorijo o enem letu ali šestih mesecih, druge o mesecu ali dveh.
Slovenija med zadržanimi in previdnimi
Največji pa je tabor zadržanih in previdnih članic z Nemčijo na čelu, ki sicer ne želijo posegati v sedanji nabor sankcij, a se zavedajo nujnosti kompromisa, zato so se pripravljene pogovarjati o spremembah veljavnega svežnja, tudi o delnem umiku embarga, a pod strogimi pogoji in z močnimi varovalkami. V tem taboru je tudi Slovenija.
Največkrat izpostavljen argument proti umiku embarga je bojazen, da bi orožje, poslano v Sirijo, na koncu prestopilo meje te države in popolnoma ušlo nadzoru, ali da bi lahko tudi znotraj države pristalo v napačnih rokah.
Kljub ostrim delitvam pa nek kompromis zagotovo bo, saj se vse članice zavedajo pomena enotnega nastopa unije do Sirije in jasnega političnega sporočila pred mednarodno konferenco, imenovano Ženeva 2, na kateri naj bi svet junija na pobudo ZDA in Rusije znova poskušal najti politično rešitev, ocenjujejo viri pri EU.
Le podaljšati obstoječe sankcije
Nekateri nasprotniki odprave embarga prav to konferenco navajajo kot razlog, da bi bilo treba sedaj le podaljšati obstoječe sankcije, češ da bi bile kakršne koli radikalne odločitve neproduktivne in bi lahko spodkopale cilj konference.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton, ki odpravi embarga ni naklonjena, je predlagala sedem možnosti: od podaljšanja obstoječih sankcij do odprave embarga ob zagotovilih, da orožje ne bo pristalo v napačnih rokah. Ob tem je opredelila tudi seznam orožja, ki bi ga bilo v primeru umika embarga dovoljeno izvažati.
Poleg embarga na izvoz orožja sankcije proti Damasku vključujejo tudi črna seznama oseb in podjetij, ki jih je unija kaznovala s prepovedjo potovanja na svoje ozemlje in z zamrznitvijo premoženja, ter niz drugih omejitev, ki se nanašajo na finančni, energetski in trgovinski sektor.
Razpravljali bodo tudi o Bližnjem vzhodu
Ministri bodo v ponedeljek razpravljali tudi o Bližnjem vzhodu, a odločitve o posebnem označevanju blaga, ki ga proizvajajo judovski naseljenci na zasedenih palestinskih ozemljih, še ne bodo sprejeli, da ne bi ogrozili prizadevanj ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja za oživitev mirovnega procesa. Sklepi o tem se tako pričakujejo junija.
Gre za ukrep, s katerim želi unija evropske potrošnike opozoriti na spornost omenjenih izdelkov ter jih s tem posredno pozvati k njihovemu bojkotu. Sedaj v EU za označitev porekla teh izdelkov zadostuje navedba države Izrael. Pobudo podpira najmanj 13 evropskih držav, tudi Slovenija.
Prav tako bodo ministri razpravljali o Maliju, predvsem o pripravah na tamkajšnje volitve, ki bodo 28. julija, o poteku misije za urjenje malijskih vojakov ter o nedavni donatorski konferenci, na kateri je mednarodna skupnost zbrala 3,25 milijarde evrov v podporo državi pri gospodarski in politični obnovi.
Na dnevnem redu je še razprava o prihodnosti skupne varnostne in obrambne politike, predvsem o njeni učinkovitosti in vidnosti, ki sodi v sklop priprav na decembrski vrh unije.
Ashtonova o dialogu Beograd-Priština
Ashtonova bo ministre obvestila o poteku dialoga Beograda in Prištine, ki sta aprila dosegla dogovor o severu Kosova, pred nekaj dnevi pa tudi o načrtu izvajanja tega dogovora, a poglobljene razprave ne bo. O napredku Srbije in Kosova na poti v unijo bodo članice odločile junija.
V ponedeljek zvečer se bodo ministri sestali s kolegi iz kandidatk za članstvo v uniji, s katerimi bodo razpravljali o stabilnosti v južnem in vzhodnem sosedstvu, predvsem o Siriji, saj bo na sestanku tudi zunanji minister Turčije.
Poleg tega bo ob robu zasedanja sestanek EU s Turčijo, imenovan pridružitveni svet, na katerem bodo pregledali stanje v odnosih. Turčija si lahko sicer po treh letih zastoja junija le obeta korak naprej na poti v unijo. Odprla naj bi poglavje o regionalni politiki.
Zasedanja zunanjih ministrov se bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec.
V torek pa se bodo v Bruslju sestali še ministri EU, pristojni za razvoj, ki bodo potrdili sklad razvojne pomoči afriškim, pacifiškim in karibskim državam ter razpravljali o razvojnih ciljih po letu 2015.
