Vprašanje sive ekonomije je v času krize, ko država reže povsod, kjer lahko, znova pogosto na tapeti. Za spopad s tem problemom se tako zavzemajo vsi socialni partnerji. Delodajalci zato, ker bi na ta način omejili nelojalno konkurenco, sindikati pa zato, da bi se zaščitilo socialno državo.
Da se je treba lotiti preprečevanja zaposlovanja in dela na črno, predlagajo tudi na Inšpektoratu RS za delo.
Samo lani 670 kršitev
Kot so zapisali v ta teden objavljenem poročilu, so samo lani zabeležili 670 primerov kršitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, "iz česar izhaja, da zaposlovanje na črno še naprej predstavlja enega izmed največjih problemov na področju zaposlovanja, njegovo preprečevanje pa velja za enega izmed ključnih izzivov na področju izvajanja delovne zakonodaje".
"Nekateri delodajalci še naprej poskušajo na ta način znižati stroške dela, pri čemer pa se negativni učinki zaposlovanja na črno kažejo tako pri samih delavcih, ki nimajo plačanih prispevkov za socialno varnost, in ki jih delo dajalci lahko kadarkoli odslovijo, kakor tudi v širšem družbenem kontekstu - pri znižanju prilivov v javne blagajne," opozarjajo.
Ob tem pa izpostavljajo, da v določenih primerih po poročanju inšpektorjev tudi delavci ne želijo zakonite zaposlitve, saj se z zaposlovanjem na črno izognejo plačilu dolgov do države ali drugih upnikov, zakonita zaposlitev pa bi lahko vplivala tudi na nekatere njihove prejemke, na primer na denarno socialno pomoč.
»Preizkušanje« brez pogodb
Njihovi inšpektorji poročajo tudi o pojavu "preizkušanja" delavcev brez sklenjenih pogodb. Poskusnega dela tako ne izpodriva le zaposlovanje za določen čas, temveč celo zaposlovanje na črno, so poudarili na inšpektoratu.
Lani se je sicer po njihovih navedbah 487 kršitev nanašalo na primere, ko delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Poleg tega so inšpektorji ugotovili tudi 85 kršitev, ko je delodajalec zaposlil tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev.
V 30 primerih so inšpektorji ugotovili, da je delodajalec omogočil, da je na podlagi napotnice določenega dijaka ali študenta delala druga oseba, torej je omogočil uporabo tuje napotnice neupravičeni osebi.
Inšpektorji so ugotovili še 45 kršitev, ko so posamezniki v svojem imenu in za svoj račun zaposlili delavca, ki je zanje opravljal delo na črno. Ostale kršitve so bile ugotovljene v manjšem obsegu.
Kopač Mrakova že napovedala spremembe
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se teh problemov zavedajo, ministrica Anja Kopač Mrak pa je spremembe zakona o zaposlovanju in delu na črno napovedala že ob prevzemu funkcije.
Na tem vladnem resorju so zdaj potrdili, da bo zakonski osnutek po njihovih načrtih za obravnavo na vladi pripravljen že do poletja. "Ena ključnih novosti v primerjavi s sedanjo ureditvijo naj bi bilo tudi vključevanje carinikov v odkrivanje dela na črno," so povedali, o preostalih podrobnostih pa naj bi bilo še prezgodaj govoriti, saj bodo tudi še predmet usklajevanja med socialnimi partnerji.
Ali - in če, kako - se bodo dotaknili tudi medsosedske pomoči, ki je bila glavni krivec za referendumski padec zakona o delu na črno, ki ga je v času vlade Boruta Pahorja pripravil minister za delo Ivan Svetlik, tako ni znano.
Je pa Kopač Mrakova, ki je bila v Svetlikovem mandatu državna sekretarka, v nedavnem intervjuju izpostavila, da je tedaj "velikokrat neuspešno pojasnjevala, da z medsosedsko pomočjo v resnici ne bi bilo nobenih težav, a so ljudje verjeli, da jim jemljemo možnost solidarnosti".
Nekaj dobrih rešitev Svetlikovega zakona
Tisti zakon je imel po njenih besedah neke dobre rešitve. "Zaposleni na črno bi dobili pravico do povračila vseh prispevkov za nazaj in zaposlitev za nedoločen čas, tudi tam je bilo predvideno vključevanje carinske uprave v nadzor, nekatere kazni pa so bile morda zastavljene tudi previsoko," je nanizala.
Na vprašanje, ali se bodo tokrat vprašanju medsosedske pomoči izognili, je odgovorila, da bi predvsem rada poslušala stroko, kako izpeljati določeno omejitev, da se ljudje ne bi počutili ogrožene.
"Problem je tam, kjer sosed sosedu pomaga v prostorih, v katerih ima registrirano podjetje. V takih primerih težko govorimo še in predvsem o solidarnosti. Ni pa sosedska pomoč ključna pri problemu sive ekonomije," je poudarila.
V zvezi z omejevanjem sive ekonomije je tedaj opozorila še, da bo potrebno tudi osveščanje ljudi o tem problemu. Poleg tega bo pomembno čim bolj usklajeno delovanje več resorjev, tako resorja za delo kot tudi finančnega in gospodarskega, je dodala.
