V SD in DL bi prispevke zvišali previdneje od Gantarja

Proti pavšalnemu določanju prispevkov

Nekateri poslanci, ki so sodelovali pri usklajevanju o interventnih ukrepih za zdravstvo, so prisluhnili opozorilom, da vseh samostojnih podjetnikov ni mogoče metati v isti koš. Za bolj selektiven pristop so se že zavzeli Socialni demokrati (SD) in Državljanska lista (DL). »Prva težava je, da pri plačevanju prispevkov glede na predlog ne bodo zajeti vsi dohodki. Druga pa, da imamo med 80.000 samostojnimi podjetniki najmanj 40.000 takih, ki so na minimalni plači. Med njimi je ogromno prekernih delavcev. Ni logično, da jim določimo pavšalni prispevek, vezan na 1,5 minimalne plače, če nekateri dejansko zaslužijo celo manj od minimalne plače. Ministra pa absolutno podpiramo pri tem, da gremo v smer izenačevanja obremenitev,« je dejala Andreja Črnak Meglič iz SD.

V SD se zavzemajo, da bi namesto teh ukrepov pripravili sistemske osnove za plačevanje določenega odstotka od vsakega dohodka, potem pa uvedli postopen prehod od sedanjega stanja k obremenitvam vseh oblik dela. Predlagajo tudi, da bi plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje razširili tudi na sejnine, nagrade in druge dohodke, ne pa le na avtorske pogodbe, dividende in najemnine, kot predvideva Gantarjev predlog. »To bi lahko zastavili tako, da bi za zdravstvo prispevali 6,56 odstotka od vseh prihodkov, vendar ne manj kot 6,56 odstotka od minimalne plače. Osnova morata biti dejanski dohodek in postopen prehod, ne pa zgolj posameznikov status in neki fiktivni dohodki,« je pojasnila Črnak-Megličeva. Ministrovo stališče, da zdravstvo slabih 100 milijonov, ki naj bi jih prinesli višji prispevki, potrebuje takoj, sicer razumejo, a je po njihovem vseeno mogoč postopen prehod na enakomerno obremenitev vseh dohodkov.

Tudi pri samozavarovanih bi revnejše ločili od premožnih

Tudi v Državljanski listi nasprotujejo Gantarjevemu predlogu sprememb prispevnih osnov in prispevnih stopenj za samostojne podjetnike. Po njihovem bi bilo treba natančno analizirati prejemke različnih skupin samostojnih podjetnikov, višino prispevkov pa določiti glede na višino prihodkov samostojnega podjetnika, zmanjšanih za izplačane bruto plače zaposlenih pri njem. Kot je opozorila poslanka DL Kristina Valenčič, predlog ministrstva za zdravje v eno samo skupino združuje tako samostojne podjetnike-obrtnike, ki delajo sami, kot velike samostojne podjetnike, ki zaposlujejo več delavcev, odvetnike, zdravnike... Njihovi prihodki so zelo različni, pravi Valenčičeva, zato bi bilo izenačevanje pri prispevkih za zdravstveno zavarovanje nepravično. »Narediti je treba selekcijo med tistimi espeji, ki komaj preživijo in bi jih lahko z bistveno višjimi prispevki potisnili v sivo ekonomijo, in tistimi z višjimi dohodki.«

Zmotilo jih je tudi povečevanje prispevkov za tiste ljudi, ki si jih plačujejo sami. Gre za tako imenovane samozavarovane, ki danes plačujejo 14 evrov na mesec, po novem pa bi plačevali slabih 32 evrov. »Nekateri res dobro služijo, pa si prispevke vseeno plačujejo na tak način. Nekateri med temi ljudmi pa so brez dela, a nimajo več statusa nezaposlenega. Tudi v tej kategoriji pričakujemo, da bodo pripravili podskupine,« je dejala Valenčičeva. Neprimerno se jim zdi tudi mešanje prihodkov iz dela in od kapitala, tako da nasprotujejo plačevanju prispevkov iz dividend in najemnin, ki jih predvideva Gantarjev predlog. »Če pa že gremo v to smer, bi morali prispevke plačevati tudi od drugih prihodkov, ki niso zajeti v predlogu, na primer od obresti,« je dodala.

Gantar kritičnih stališč SD in DL včeraj še ni komentiral. Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, odgovore na pripombe še pripravljajo.