V Sloveniji so se po postopkih zunajtelesne oploditve rodili več kot štirje odstotki otrok, večji delež otrok se je rodil samo na Danskem. To kaže, da je dostopnost do teh storitev v Sloveniji odlična, je povedala predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana Eda Vrtačnik Bokal. Ocenjujejo, da je neplodnih približno 15 odstotkov parov, kar je velik javno-zdravstveni problem. »Neplodnost verjetno narašča, in sicer na račun odlagane prve nosečnosti, debelosti in spolno prenosljivih okužb,« je pojasnila. Uspešnost postopkov zunajtelesne oploditve se je skozi leta povečevala in se danes na njihovi kliniki z nosečnostjo konča 28 odstotkov začetih ciklusov oploditve. Tako imenovana zbirna stopnja porodov pa kaže, da pri ženskah, ki so mlajše od 38 let, rodi vsaka druga, pri starejših od 38 let pa vsaka četrta.
Zbirno stopnjo porodov lahko zvišujejo samo tako, da postopke zunajtelesne oploditve ponavljajo: obvezno zdravstveno zavarovanje nudi šest ciklusov na prvo rojstvo in nadaljnje štiri za vsako naslednje rojstvo. »Tako neomejeno plačevanje postopkov omogočajo samo še v Izraelu in upam, da bo tako tudi naprej,« je povedala Vrtačnik-Bokalova.
Prvi sta bili dvojčici
Prva slovenska otroka po zunajtelesni oploditvi sta se rodila pet let po rojstvu prvega otroka »iz epruvete«, Britanke Louise Brown.
»Na začetku menili, da nekaj tako vrhunskega ne bomo mogli ponoviti, a smo se odločili, da projekt zaženemo. Skupina za zunajtelesno oploditev je bila ustanovljena leta 1982. Maja 1983 smo začeli delo in že oktobra imeli prvo nosečnost, ki se žal končala s splavom. Izvedeli smo za nove metode spodbujanja ovulacije in to je pomagalo, da smo februarja 1984 znova izvedli prenos zarodkov. Prenesli smo šest zarodkov; pojavili so se dvojčki in vztrajali do rojstva. Deklici sta se rodili oktobra s carskim rezom. Imena srečne mame nismo sporočili, da bi otroka zaščitili pred veliko medijsko izpostavljenostjo,« je zgodovinsko dogajanje povzel Tomaž Tomaževič z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. V nadaljnjih desetletjih je tak način oploditve postal tako množičen, da se je v letu 2009 z zunajtelesno oploditvijo rodilo 4,9 otroka na sto novorojenčkov. Danes lahko s tehnologijo, ki so jo pri tem razvili, pomagajo ženskam z rakom, ki jih čaka zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem, ki zmanjša možnost za zanositev, in tudi neplodnim moškim, je povedala Irma Klun Virant, ki na kliniki vodi laboratorij za zunajtelesno oploditev. Moška neplodnosti je posledica slabe kakovost semena. Pri teh parih so razvili metodo neposrednega vnosa spermija v jajčno celico, pri čemer znajo s posebno metodo že nekoliko izbrati najbolj primerne spermije, s katerimi lahko dosežejo boljšo oploditev in razvoj zarodka.
Zunajtelesno oploditev omogočijo ženskam do starosti 43 let. O zvišanju te starostne meje ne razmišljajo, celo nasprotno, pomakniti bi jo bilo treba niže, pove Vrtačnik-Bokalova. »Znano je, da po 35. letu starosti plodnost že pomembno pada in po 40. letu pridobimo samo še sporadične nosečnosti. Tudi če pridobimo jajčne celice, so te slabše kakovosti, in tudi če pridobimo zarodke in se ti vgnezdijo, pride zelo pogosto do spontanega splava.« Zato je pomembno, da par, ki ima težave s plodnostjo, pride v obravnavo čim prej, saj bodo rezultati boljši.
Trije centri v Sloveniji
Postopke zunajtelesne oploditve poleg Ginekološke klinike UKC Ljubljana izvajajo tudi na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor in v Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna.
Veljko Vlaisavljević, vodja oddelka za reproduktivno medicino v UKC Maribor, je spomnil, da nimamo nacionalnega registra postopkov zunajtelesnih oploditev, smo pa tudi edina evropska država, ki nima tudi tovrstnih zasebnih centrov. V velikih centrih pa je težko uveljavljati pravice pacientov po individualni, prijazni in timski obravnavi. Aleksander Merlo iz Bolnišnice Postojna je spomnil, da dejavnost zunajtelesne oploditve edina še ni začutila omejevanja sredstev. »Ni znamenj, da bi krčili število postopkov oploditev, vprašanje pa je, kako bo s priznano ceno za postopke.« Tudi Merlo je poudaril, da so uspehi zunajtelesne oploditve po 40. letu starosti bistveno slabši, zato bi bilo smiselno razmisliti, ali bi ta denar usmerili v več postopkov pri mlajših ženskah.
