Potem ko so v noči s ponedeljka na torek vladni pogajalci in sindikalni predstavniki javnega sektorja dorekli še zadnje podrobnosti dogovora o varčevalnih ukrepih, stavkovnega sporazuma in sprememb zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014, enajsto pogajanje po vrsti pa na račun vladne pogajalske skupine sklenili s sedmimi velikimi picami, da te kap, so včeraj okoli poldneva vse tri dokumente tudi parafirali. Če jih bodo v naslednjih dneh potrdili še organi oziroma člani sindikatov in omogočili uveljavitev dogovorjenih ukrepov z letošnjim junijem, si vlada v letošnjem letu od njih obeta 108,6 milijona evrov prihranka glede na izplačano maso plač javnim uslužbencem v letu 2012, naslednje leto pa 182,6 milijona evrov.
Fides motijo drugi težave
Medtem ko naj bi zadnja beseda sindikatov predvidoma padla v začetku prihodnjega tedna, so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides že včeraj napovedali, da na dogovor o varčevalnih ukrepih najverjetneje ne bodo pristali. Po besedah predsednika sindikata Konrada Kuštrina se ne strinjajo predvsem z novo plačno lestvico, po kateri bi se osnovne bruto plače progresivno znižale za pol do 4,85 odstotka, in sicer tistim v višjih plačnih razredih za višji odstotek kot tistim v nižjih razredih. Za zdravnika pripravnika bi to po Kuštrinovih besedah pomenilo za 15 evrov nižjo bruto plačo, za zdravnike v višjih plačnih razredih pa tudi do 150 evrov bruto. V Fidesu zato pripravljajo paralelni sporazum in bodo najverjetneje zaprosili za ločena pogajanja z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantom, v katerih bi z vlado poskušali rešiti težave, ki so se z leti v zdravstvu nakopičile in so za zdravnike in zobozdravnike veliko bolj pomembne kot dogovor o varčevalnih ukrepih.
Ne potrebujejo vseh podpisov
Toda kot je že v ponedeljek opozoril Virant, za uveljavitev dogovora, ki bi veljal za celotni javni sektor, tudi zdravnike in zobozdravnike, vlada ne potrebuje soglasja vseh sindikatov, temveč le kvorum. Tega po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju predstavlja večina reprezentativnih sindikatov, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja. Če te večine ni mogoče doseči, pa za kvorum zadostujejo tudi reprezentativni sindikati najmanj štirih različnih dejavnosti javnega sektorja, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, za katere velja kolektivna pogodba za javni sektor.
Kot smo sicer poročali že včeraj, je ob kompresiji plačne lestvice eden pomembnejših ukrepov včeraj parafiranega dogovora tudi delna zamrznitev plačevanja premij dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po novem bi država letos javnim uslužbencem plačevala le še 20 odstotkov premije, prvo polovico naslednjega leta 25 odstotkov, drugo polovico leta pa 30 odstotkov. Tretji od ključnih ukrepov pa je prestavitev že odobrenih napredovanj javnih uslužbencev s 1. junija letos na 1. april prihodnje leto, medtem ko novih napredovanj ne bo.
