Zdravniki družinske medicine opažajo, da mnogi pacienti prihajajo k njim zaradi raznih viroz, ko jim lahko pomagajo zgolj z nasveti, za katere pa bolniki že vedo. Svetujejo jim na primer, naj počivajo. V teh primerih ljudje zdravnika obiščejo le zato, da bi dobili krajšo bolniško oziroma bolniški list. Zdravniki predlagajo, da ob bolniških odsotnostih, ki niso daljše od treh dni, njihovim pacientom ne bi bilo več »obvezno« treba prihajati k njim.
Obiski zaradi viroz »odžirajo čas« za druge bolnike
»V zimskem obdobju je obiskov, ko pacient pride zgolj zaradi krajše bolniške, tudi deset na dan. Ljudje v teh primerih sami vedo, da gre za virozo in da bodo težave hitro mimo, mi pa jih kljub temu sprejmemo in v celoti pregledamo, tako da na primer poslušamo pljuča... Tak bolnik ne potrebuje zdravil, tako da mu na koncu le razložimo, da mora pač odležati. To odžira čas za tiste bolnike, ki našo pomoč bolj potrebujejo,« je pojasnil Igor Muževič iz sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum. Če bi bile krajše bolniške stvar dogovora med bolnikom in njegovim delodajalcem, bi to zelo pomagalo preobremenjenemu osnovnemu zdravstvu, je poudaril. Tistim bolnikom, ki zares potrebujejo zdravnika, bi se lahko tako bolj posvetili.
Ministru za zdravje Tomažu Gantarju so predlagali norveški model, pri katerem ob blažji virozi posameznik pokliče svojega delodajalca, ob vrnitvi v službo pa bolniško uredijo prek internih obrazcev. Če bi delodajalec posumil, da delavec goljufa, bi lahko zahteval presojo upravičenosti bolniške, a bi moral zanjo plačati sam. Poleg tega bi lahko kot doslej delodajalec nadziral, ali delavec z virozo morda ne hodi »naokoli«. Podobne sisteme imajo v mnogih državah, je pojasnil Muževič, na primer v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, Švedskem... »Upam, da bo ta sprememba vključena v novo zakonodajo,« je dodal.
Gantar: Predlog je smiseln
Predlog, da bi kratke bolniške postale stvar dogovora, se zdi ministru Tomažu Gantarju vreden razmisleka: »Idej za razbremenitev zdravstva na primarni ravni je več, osebno pa se mi zdi predlog smiseln.« Pravi, da ga bodo obravnavali ob pripravi novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
»Končno!« se je na predlog o urejanju krajših bolniških zunaj njihovih ambulant in na ministrovo stališče odzval predstojnik katedre za družinsko medicino na mariborski medicinski fakulteti prof. dr. Janko Kersnik. Kersnik, ki je tudi strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske, ugotavlja, da je sedanja ureditev ostanek predosamosvojitvenega obdobja, »ko je bilo treba nadzirati vsako stvar«. Zlorabam pri krajših bolniških bi se po njegovem lahko v veliki meri izognili tako, da bi v zakon zapisali, da morajo biti delavci v tem času doma. Kersnik pa ima še nekaj predlogov, kako poenostaviti bolniške; po njegovem na primer ni smiselno njihovo »odpiranje«, kakršno je v veljavi sedaj. Namesto tega bi lahko zdravnik že na začetku predvidel, od kdaj do kdaj naj delavec ostane doma. Njihove ambulante pa bi razbremenilo tudi, če bi zadostovalo, da o dolgotrajni bolniški, daljši od 30 dni, odloči le imenovani zdravnik na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Danes morajo bolniki, pri katerih se je zdravnik na ZZZS že strinjal z bolniško, kljub temu še k svojemu osebnemu zdravniku. Kot pravi Kersnik, gre za podvajanje dela, ki zelo obremenjuje njihove ambulante, pacientu pa nalaga nepotrebne poti. »Tudi papirji potujejo sem in tja, od tega pa ima korist samo pošta,« se je pošalil.
