Samo s pravim nagonom lahko pes najde eksploziv

Slovenska policija si pri svojem delu pomaga s psi za splošno rabo, kar zajema varovanje, delo na intervencijah, na prireditvah in za sledenje. Imajo pa tudi pse za specializirano rabo. Sem spadajo psi, ki jih šolajo za iskanje prepovedanih drog, eksplozivov, orožja, tobaka in trupel, kar pa je še v razvojni fazi. Psi za specializirano rabo pripadajo lovskim pasmam, uporabljajo pa tudi nemške in belgijske ovčarje.

Psov za iskanje eksplozivov imamo deset. Psov za iskanje prepovedanih drog pa 30. Vodnikov imamo 25, pri čemer ima večina vodnikov dva psa, enega za drogo in enega za eksploziv in ju lahko uporabljajo kombinirano.

Težko je dobiti primernega psa. Prva ovira so finančna sredstva. Zdaj poizkušamo celo z lastno vzrejo in nakupom mladičev, da malo zapolnimo praznino, ki nam nastaja pri psih. Sicer pa objavimo javno poziv, da imamo preizkuse psov, ki so stari od 10 do 30 mescev in vsakdo lahko pripelje svojega psa na testiranje. Delovna skupina te pse preizkusi in tiste, ki oceni, da so primerni za nadaljnje urjenje, obdržimo na 30 dnevnem šolanju in nato se odločimo, ali ga bomo odkupili ali ne. Testi so zahtevni, a preizkušamo le naravne zasnove psa. Ne zanima nas, ali pes že zna izvajati kakšne vaje.

Pes mora biti pes. Iščemo takšnega psa, kot nam ga narava da. Zadnje čase smo priča predvsem počlovečenim psom, kar za nas ne pride v poštev. Pes sicer mora biti socializiran in psihično stabilen, a za nas najpomembnejši so njegovi nagoni. Pes mora biti dominanten, samozavesten, voljan za delo itn.

Skupno urejanje traja devet mesecev. Od tega štiri mesece izvajajo inštruktorji naše šole, potem pa se urjenju pridruži še vodnik ali policist s terena, ki bo zanj skrbel.

Za to so potrebni nagoni. Psi, ki imajo močno izražen nagon plena, bodo naredili vse, da bodo prišli do tega plena. Psa že od samega začetka šolamo z iskanjem njegove najljubše igrače, na kateri je njegova slina. On to pogojuje, jo išče in najde. Postopamo zraven igrače dodajamo še vonje, katere želimo, da jih najde. Pogojni refleks, ki pri psu deluje, ga pripelje do igrače. S časom igračo odstranimo in pes sledi le še vonju, ki smo ga uvedli.

Vsak dan. Ko je policist v službi je v službi tudi pes. Policist, ki je vodnik, dela izključno s psom. Obstajajo sicer redke izjeme, ki pa jih lahko zanemarimo.

Po vsej Sloveniji imamo osem policijskih postaj oz. enot, kjer so stacionirani vodniki. Komandirji, ki vodijo postajo ali enoto poznajo pse in lahko presodijo, kje jih bodo uporabili, kam jih bodo poslali. Primeri so lahko hišne preiskave in podobne reči, s katerimi se ukvarjajo kriminalisti. Včasih je potrebno pregledati kakšne objekte, vozila zaradi suma nastavitve bomb. Preostali čas pa delajo v patruljah, to pomeni, da so dosegljivi noč in dan.

Uvedli smo, da psi z mirovanjem nakažejo, da so našli eksploziv ali drogo. Še dve leti nazaj, smo nekatere učili, da so lahko grizli, praskali ali lajali, kar pa smo zdaj ukinili.

K sreči je takih primerov malo. Slovenija je še vedno dovolj varna in eksploziva še nimamo toliko, v primerjavi z ostalimi državami. Dnevno pa psi iščejo eksploziv, tudi zato da ne pridejo iz vaje. Pes lahko na terenu dve ali tri ure išče, a ne bo našel ničesar. Takrat mora vodnik poskrbeti, da naredita poseben trening, kjer pa bo našel nekaj in prišel do nagrade. V večini primerov naši psi najdejo eksploziv, ki ni nastavljen z namenom napada, temveč ga kdo kje hrani.

To je zelo težko predvideti. Če je pes tam samo prisoten, je premalo. Tam je množica ljudi, milijon vonjav. Bi pa psi eksploziv zaznali, če bi namensko preiskali celotno območje, vendar je tukaj še faktor velike površine. Če bi kdo posumil, da se to lahko zgodi, bi najverjetneje zavarovali območje in psi bi šli na delo.