Štiriindvajsetletni Trboveljčan (njegovo ime hranimo v uredništvu), ki je bil v začetku marca operiran v predelu križa, že več kot mesec dni sam plačuje obloge za rano, ki mu jo vsak dan zamenjajo v ZD Trbovlje. Ena gaza, ki vpija izcedek in jo ima lahko bolnik na odprti rani le 24 ur, stane 4 evre, kar nanese okoli 120 evrov na mesec. Takšne rane se celijo tudi po več mesecev, tako da lahko bolnik za zdravljenje, čeprav redno plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje, zapravi tudi več sto evrov. Kdor si tega ne more privoščiti, mu v zdravstvenem domu zagotovijo navadne obloge, vendar to pomeni, da bo tudi čas zdravljenja precej daljši, lahko tudi več kot pol leta – tako mu je zdravnica pojasnila, zakaj se splača kupovati kakovostnejše obloge, pravi naš sogovornik.
V zdravstvenih domovih so že konec lanskega leta opozarjali, da ob varčevalnih rezih bolnikom ne bodo mogli več vedno zagotavljati dražjih materialov. Kot primer so izpostavljali prav obloge za rane, kjer so razlike med cenami materialov astronomske.
Uresničevanje črnih napovedi
»Meni so dejali, da imam srečo, ker sem mlad, saj se mi bo tako nekaj centimetrov odprta rana pozdravila hitreje, ne predstavljam pa si, da bi imel povrhu vsega na rani še običajno prevezo,« pravi mladenič, ki opravlja fizično delo, zato je zanj okrevanje še toliko bolj pomembno, čeprav bo na zeleno luč za odhod nazaj v službo tako in tako čakal vsaj še mesec ali dva.
V Splošni bolnišnici Trbovlje obloge, kakršne vsak dan nese s seboj na previjanje, še imajo, vendar tja po prevezo ne more. Zakaj omenjenih oblog bolnikom ne zagotavljajo tudi v zdravstvenem domu, smo želeli preveriti pri direktorici, ki pa je bila včeraj službeno odsotna. Naš sogovornik je pripomnil, da pozna vsaj še pet podobnih primerov, kot je njegov. Da bodo prisiljeni dražje obloge zamenjevati s cenejšimi gazami, so v zdravstvenih domovih opozarjali že lani. Napovedane reze v njihove prihodke so v vladi in zdravstveni blagajni pozneje omilili, a v zdravstvenih domovih kljub temu opozarjajo na vse bolj zaostrene finančne razmere.
Ko je denarja premalo, izbirajo cenejše možnosti
Kadar dražjih materialov nimajo, pacienti zanje ne plačujejo, ampak jim dajo tiste, ki so na voljo, je povedal direktor ravenskega zdravstvenega doma Stanislav Pušnik. »Navadna gaza stane en evro, najboljše koloidne obloge pa tudi sto evrov. Problem običajno nastane, ko pacient v zdravstveni dom pride iz bolnišnične obravnave, kjer je imel določeno vrsto oblog in jo želi še naprej. V zdravstvenih domovih pa materiale kupujemo prek sistema javnega naročanja. Tako nimamo enakih oblog kot na klinikah, ampak neki standardni material. Dobavitelji cenejših materialov bodo zagotovili, da so enako kakovostni, na klinikah pa bodo menili, da bi morali zdravljenje nadaljevati z dražjimi materiali. Točne definicije, kateri material naj bi uporabili, ni, tako da smo na tankem ledu. V času, ko je denarja premalo, bomo verjetneje izbirali cenejše materiale, ne glede na to, da so verjetno tudi slabši. Med lanskim in letošnjim letom je srednje velik zdravstveni dom izgubil 100.000 ali 200.000 evrov prihodkov, z varčevanjem pa to razliko težko nadomestimo,« je dejal.
Strinja se, da se v takšnih razmerah ustvarjajo razlike med bolniki – tisti, ki imajo denar, si bodo privoščili boljše materiale. Če so v preteklosti z nabavami še lahko nekako sledili najsodobnejšim in najboljšim materialom, danes to počnejo vse teže. »Žal prihaja čas, ko zdravstvo vse bolj krmili denar, ne stroka. Kakovost zdravstvenih storitev se tako slabša,« opaža Pušnik.
Da se obeta varčevanje pri oblogah, so na začetku leta opozarjali tudi v ljubljanskem zdravstvenem domu. Kot so nam sporočili včeraj, pa za zdaj bolnikom še lahko zagotavljajo sodobne obloge in jim zanje torej ni treba plačevati.
Od varčevanja pri obvezah do topih igel
»V zadnjem času sem se srečala z dvema primeroma varčevanja pri materialu,« je povedala Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic za ljubljansko območje (vanj sodijo tudi Trbovlje, na tem območju pa delujeta dve zastopnici, op. p.). Pri enem bolniku so se standardov zdravstvene blagajne začeli bolj dosledno držati ravno pri obvezilnem materialu, drugi bolnik pa je opazil, da so injekcijske igle nenadoma postale bolj tope. V takšnih primerih zastopniki pacientovih pravic ne ugotovijo kršitev, četudi so bili pacienti še do nedavna deležni boljših in dražjih materialov – ustanove se pač držijo standardov oziroma pravil zdravstvenega zavarovanja.
»Zdaj so takšni pojavi še posamični, potrjujejo pa, da ne držijo napovedi, da zaradi varčevanja v zdravstvu pacienti ne bodo trpeli. Pričakujem, da bo takšnih izkušenj ob nadaljevanju varčevanja v zdravstvenih zavodih vedno več – ko ne bo denarja, se bodo striktno držali pravil. Standard je bil uradno že doslej nižji, kot so ga dejansko uporabljali, a to ni prišlo na dan. Zdaj pa so zdravniki vse bolj med kladivom in nakovalom – ko želijo, da pacienti dobijo najboljše, trčijo ob finančne omejitve,« je opozorila Hlade-Zoretova. Takšno varčevanje, na primer pri oblogah, pa je na koncu dražje, je poudarila: ljudje so zaradi daljšega okrevanja dlje na bolniški, k zdravniku pa morajo večkrat.
