Skupino podjetij namerava okrepiti tudi s kupovanjem propadajočih, ki imajo po njegovem mnenju potencial. Podrobnosti ne pojasnjuje, ker se razmere hitro spreminjajo, verjame pa, da bo izpeljal večino od petih načrtovanih poslov. Trenutno ima 13 mesnic in prodajaln, tri tudi v Trstu.
Postojnske mesnine s klavnico, hladno predelava in prodajalnami, ki jih je kupil leta 2009, poslujejo dobro, saj je indeks rasti med leti 2007 in 2011 znašal 322, saj so imeli ob koncu leta 2011 6,2 milijona prihodkov. Zanimiv je podatek, da so imele Postojnske mesnine v tem času leta 2008 najnižjo raven prihodkov, saj so leto zaključili z 1,47 milijona evrov, leto 2009 pa že s 3,07 milijona evrov.
Proizvodnjo v Postojni bi rad razširil, a mu lokalna skupnost tega ne dovoli, ker se bojijo dodatnega onesnaženja. Ob klavnici in diskontu so kupili tudi zemljišče, na katerem bi dozidali pakirnico mesa, kupili so tudi že stroj za pakiranje. Zapleta še niso rešili, a Prunk poudarja, da več kot do konca leta ne more čakati.
Uspešnost Prunkovih podjetij dopolnjuje tudi Prunmes z maloprodajo mesnih izdelkov in družba Prunk Carne v Trstu, ki jo vodi njegov sin in ki je že odprla trei prodajalne, poleti pa načrtujejo tudi odprtje lokala s hitro prehrano. S širitvijo v Trstu so zadovoljni, saj meso in mesne izdelke prodajajo po 25 odstotkov višjih cenah kot v Sloveniji, a so hkrati petino nižje od konkurence v Italiji. Italijanski kupci tudi radi segajo po slovenskih izdelkih, ki jih ponujajo v prodajalnah – od kruha in drugih pekovskih izdelkov, paštet, ajvarja…
»Imena si ne zgradiš čez noč, lahko pa ga čez noč izgubiš,« poudarja Marko Prunk, ki si prizadeva, da so vsa naročila izpeljana v dogovorjenem roku, četudi je treba zato delati pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. »Naročniki in dobavitelji nas imajo za zanesljivega partnerja. Tudi zato nas po mojem mnenju kriza ni prizadela. Nasprotno, ob stalnih kupcih dobivamo vse več novih.« Poleg maloprodaje mesa in mesnih izdelkov slovenskega porekla s certifikatom slovenske kakovosti in o ekološki predelavi, oskrbujejo tudi bolnišnice, vrtce, domove za starejše, gostince in druge mesarje.
Družbe v Prunkovi lasti trenutno zaposlujejo več kot 100 ljudi, od katerih direktor pričakuje visoko raven lojalnosti in profesionalnosti. Zato je zadovoljen, da novi Zakon o delovnih razmerjih zaposlovalcem omogoča nekoliko lažje odpuščanje. Mesarje v večini primerov na začetku sodelovanja še vedno zaposluje za določen čas, saj je delo zelo zahtevno in ga ne zmore vsak, zato si želi nove sodelavce na začetku dobro preizkusiti.
»Do sodelavcev sem zelo zahteven, saj smo resno podjetje, odgovorno do naših poslovnih partnerjev,« priznava Marko Prunk, ki na računalniku v svoji pisarni v Postojni dnevno spremlja dogajanje v mesnicah in prodajalnah v Ljubljani, Kopru, Ajdovščini, Dobrovem in v Trstu. »Pred časom nisem podaljšal pogodbe mesarju, ki ni delal dobro. Bil sem presenečen, ko mi je dejal, da zanj to sploh ni problem, da se bo pač za pol leta prijavil na zavodu za zaposlovanje. Moje mnenje je, da si tak človek ne zasluži socialne podpore,« pravi Prunk.
Pogreša tudi ukrepe, ki bi presekali gordijski vozel neplačništva, čeprav sam pravi, da so zaenkrat temu še kos.
