»Rektorju Rebolju smo tudi mi povedali, da so izjave, s katerimi naj bi se učitelji v drugostopenjskih programih na sedmih finančno šibkih fakultetah zavezali, da bodo prihodnje študijsko leto delali ne glede na plačilo, nezakonite. Ukrep je bil tudi enostranski, saj se o njem na univerzi niso prej uskladili s sindikati,« je po včerajšnjem srečanju z rektorjem Danijelom Reboljem v Mariboru povedal glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj. Rektorju so zato predlagali dogovor med sindikati in UM, po katerem naj bi nadobremenitve (ure povečanega obsega pedagoškega dela) učiteljem vendarle plačali, a šele takrat, ko bodo za to na voljo sredstva. »Razumemo, da univerza ta hip za plačilo teh obveznosti nima sredstev, vendar pa mora vseeno nase prevzeti obvezo, da bo delo plačala,« meni Štrukelj. Sporazum bodo še pripravili, rektor ga je po Štrukljevih besedah pripravljen podpisati. Če ga ne bo, bodo sledile tožbe.

Administrativna eliminacija nepokornih

Da bodo za zaščito svojih članov uporabili vsa pravna sredstva, napovedujejo tudi v Visokošolskem sindikatu Slovenije. Po mnenju pravne službe sindikata Pergam, ki se sklicuje na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2005, se namreč delavec ne more odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, zato so podpisane izjave nične. (V primeru odločbe US je šlo za pravico do odpravnine, v tem primeru pa za pravico do zakonsko zagotovljenega plačila za delo, a po mnenju pravnikov razlik v pravnih posledicah ni.) Dr. Marko Marinčič in dr. Marija Javornik Krečič sta znova poudarila, da izsiljeno podpisovanje izjav razkriva, da rektor UM ustavno zagotovljeno avtonomijo razume »kot pravico, da se postavi nad zakon«. Njegova etična neobčutljivost, pravita, je dosegla vrh s predlogom, naj bodo programi, v katerih kdo od izvajalcev ni podpisal izjave, razpisani samo pogojno. To bi po njunem mnenju pomenilo »administrativno eliminacijo nepokornih učiteljev in študentov«. Rektorju v VSS očitajo tudi popolno ignoranco številnih protestov na fakultetah. Zatrdil je namreč, da so izjave »brez dramatiziranja« podpisali na vseh fakultetah razen na eni.

Poslabšanje odnosovv akademski skupnosti

To tudi po naših podatkih zanesljivo ne drži. Na filozofski fakulteti so, na primer, sklep senata na akademskem zboru z večino glasov označili za nezakonitega, neprimernega in neetičnega, podobno na pedagoški. Na fakulteti za naravoslovje in matematiko so med sklepe zapisali, da so ogorčeni nad grožnjami. Zaradi nezakonitosti in neetičnosti izjav ter selektivnosti ukrepa so posebej protestirali dekani PEF, FF in FNM. Nekateri predstojniki so svoje oddelke oziroma magistrske programe poskušali obraniti tudi tako, da so rektorju poslali zagotovilo, da bodo zaposleni opravili vse obveznosti v okviru danih sredstev, a so si s tem prislužili hudo grajo tistih, ki izjave niso podpisali. Eden od predstojnikov je pod težo očitka rektorju poslal odstopno izjavo. Javornikova in Marinčič sta tudi zato rektorju očitala, da je osebno odgovoren za poslabšanje odnosov v akademski skupnosti. Vsem odgovornim osebam za sporno početje sta predlagala, naj razmislijo o svojih nedavnih dejanjih in potegnejo ustrezne konsekvence. »Začeli bi lahko z opravičilom akademski skupnosti,« sta menila.