Direktorji psihiatričnih bolnišnic opozarjajo, da lahko varčevalni rezi čakalne dobe podaljšajo tudi pri njih. Medtem ko morajo delati za vse manj denarja, je ob finančni krizi njihova pomoč vse bolj potrebna. Kot je opozoril direktor Psihiatrične bolnišnice Ljubljana Bojan Zalar, se je število blažjih psihičnih motenj, kot so anksioznosti in depresije, od leta 2008 povečalo za 15 odstotkov, za osem odstotkov pa se je povečalo šte-vilo hospitalizacij psihiatričnih bolnikov.
Varčujejo težje kot v drugih bolnišnicah
Psihiatrične bolnišnice so bile v zadnjem času sicer med redkimi bolnišnicami, ki so poslovale brez izgub. Rezi so tako v njihovem primeru tokrat ostrejši kot drugje: medtem ko se cene zdravstvenih storitev letos na splošno znižujejo za tri odstotke, se za psihiatrično dejavnost znižujejo še za 7,5 odstotka. Direktorji so do te poteze kritični, saj menijo, da so pozitivne poslovne rezultate dosegali prav z doslednim upoštevanjem navodil ministrstva za zdravje oziroma racionalizacijo. Poleg tega varčujejo težje kot druge bolnišnice, saj kar 75 odstotkov svojih proračunov porabijo za plače zaposlenih, za materialne stroške pa le četrtino (v ostalih bolnišnicah materialni stroški zajamejo okoli 40 odstotkov vseh stroškov, op. p.). Kot so opozorili, so svoje poslovanje že racionalizirali, kolikor je mogoče, manevrskega prostora za krčenje materialnih stroškov pa ni veliko.
Daljše čakalne dobe in odpuščanje?
Direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Damijan Perne se boji, da bodo ob takih rezih morali začeti odpuščati iz poslovnih razlogov. »Sedaj je konec hujšanja. Ni več maščevja, vsak nadaljnji rez bo pomenil zmanjševanje mišične mase,« je ponazoril. Po Pernetovih besedah so dobili navodilo, da najprej odpuščajo nemedicinski kader. »Zmanjšanje kadra ne sme vplivati na varnost hospitaliziranih bolnikov,« je zatrdil, napoveduje pa, da se bodo zaradi krčenja administrativnega kadra podaljšale čakalne dobe za bolnike, roki za izdajanje odpustnic... Perne opozarja še, da so prihranki pri psihiatriji v primerjavi s sredstvi v zdravstvu tako majhni, »kot da bi v družinskem proračunu varčevali tako, da se najmlajšemu sinu vzame prašiček«.
Letošnji splošni dogovor, ki določa obseg in način delitve denarja v zdravstvu, psihiatriji sicer poleg rezov prinaša tudi širitve. Medtem ko naj bi z rezom v prihodke psihiatričnih bolnišnic prihranili 2,8 milijona evrov, bo za štiri dodatne time skupnostne psihiatrije namenjenih 672.000 evrov. Kot smo že poročali, namerava s tem premeščanjem denarja zdravstvena politika spodbuditi zmanjševanje števila hospitalizacij prek dostopnejše pomoči v bolnikovem okolju. nk, sta
