Simon Čretnik se vsako jutro usede v topel avtomobil. Bolj ali manj segret, kakor želi. Je namreč lastnik električnega avtomobila, ki je povezan z njegovim pametnim telefonom in mu tako že med zajtrkom ukaže, do kakšne temperature naj segreje notranjost. Da se z njim sploh lahko odpelje v službo, pa mora ponoči napolniti njegovo baterijo. »Enostavno ga v garaži s kablom priključim v električno vtičnico,« pripoveduje, medtem ko s pritiskom na gumb vžge avtomobil. Vožnja je praktično neslišna in vozniku se ni treba ukvarjati z menjalnikom. »Pospeški so zelo dobri, vsakič, ko pritisnem na zavoro, pa se energija povrne nazaj,« pojasnjuje še, zakaj so tovrstni avtomobili idealni za mestno vožnjo. Sam se sicer z njim poda tudi na daljšo pot in čez mejo. V dobrem letu dni je prevozil več kot 50.000 kilometrov.

Kaj pa če se baterija na poti izprazni? »Da, tudi to se mi je že nekajkrat zgodilo,« se zasmeji in doda, da že približno deset kilometrov prej vse piska in vriska. »Ko so bili zastoji na avtocesti zaradi snega, sem se bil prisiljen obrniti in zaviti v Laško na polnjenje, zraven pa na pijačo s starim prijateljem,« se mu to ne zdi nič neobičajnega. Z enim polnjenjem, ki popolnoma napolni baterijo v šestih urah, njegov avtomobil zmore 150 kilometrov, v vgrajenem meniju pa sam poišče najbližje polnilne postaje.

Čretnik ima še to srečo, da lahko avtomobil polni na delovnem mestu. »Poleg visoke cene vozila je to pogost zadržek, zato se v Društvu za električna vozila Slovenije zavzemamo, da bi čim več delodajalcev dalo možnost polnjenja vozil njihovim zaposlenim,« poudarja in dodaja, da v najbolj osnovni izvedbi potrebujejo le standardno vtičnico.

Brezplačno polnjenje tudi letos

V Sloveniji je registriranih okoli 50 električnih osebnih avtomobilov, veliko več je predelanih, prevladujejo pa seveda električna kolesa in skuterji, ki jih je več kot 2000. Na drugi strani je po državi razporejenih 77 javnih električnih črpalk, od tega v prestolnici na približno 25 lokacijah – predvsem v središču mesta. Na nekaterih lahko uporabnik vozilo samo priključi in polni – denimo pred fakulteto za elektrotehniko, za polnjenje na električnih črpalkah drugega tipa pa ponudniki zahtevajo identifikacijo uporabnika, denimo z mobilnim telefonom in predhodno registracijo, ki je brezplačna.

Prav tako je že tretje leto brezplačno tudi polnjenje na veliki večini postaj. »Povprečen strošek polnjenja na naših črpalkah ne presega pol evra, saj je povprečni čas polnjenja relativno kratek. Poraba električne energije v ta namen je posledično zanemarljiva in zato tudi v letu 2013 ne bomo zaračunavali polnjenja na naših elektročrpalkah,« so povedali v podjetju Elektro Ljubljana, ki ima v prestolnici šest polnilnic, v minulem letu so se osredotočili tudi na druga slovenska mesta.

Trenutno je v njihovem sistemu registriranih več kot 80 uporabnikov, največ je Ljubljančanov, skupina pa se vztrajno povečuje za okoli deset novih uporabnikov vsak mesec. »Elektročrpalke v prestolnici so dobro zasedene, predvsem v središču na Cigaletovi in Kotnikovi ulici. Na njih polni do deset uporabnikov na teden,« še odgovarjajo na Elektru Ljubljana. Čretnik ob tem opaža, da sta ti lokaciji tako priljubljeni, ker je parkirni prostor pri črpalki na Miklošičevi ulici vedno zaparkiran, hkrati pa dodaja, da je nujno treba pokriti še druge mestne četrti.

Zanimanje investitorjev za postavitev polnilnih postaj je sicer relativno veliko, vendar koliko se jim to splača? »Postavljanje elektročrpalk še ni ekonomsko upravičeno, saj je trenutno premalo električnih vozil, postavitev črpalke pa je povezana z nezanemarljivimi stroški,« pojasnjujejo na Elektru Ljubljana in ne načrtujejo novih, saj naj v naslednjih dveh letih zaradi finančne krize ne bi bilo večjega porasta električnih vozil pri nas, je pa vse odvisno od spodbud, ki jih bo za vzpostavitev polnilne infrastrukture namenila država.

Nova razpisa za subvencije

V nasprotju z infrastrukturo pa država že spodbuja nakup baterijskih električnih vozil ali predelavo v tovrstna vozila s subvencijami prek Eko sklada. Ta je januarja objavil nova letna javna razpisa za nepovratne finančne spodbude za fizične in pravne osebe v skupni vrednosti pol milijona evrov – tako kot že dve leti prej, vendar so podelili le okoli 35 odstotkov sredstev. Višina državne subvencije se giblje med 1000 in 5000 evri, kar v Društvu za električna vozila Slovenije kritizirajo, da glede na ceno tovrstnih avtomobilov ni zadostna spodbuda za nakup, saj kupci s tem zneskom ne pokrijejo niti DDV. »Lahko bi višino subvencij dvignili vsaj za določen čas. Je res, da so primerljive s tujino, vendar drugod spodbujajo nakup električnih vozil tudi z nižjimi davki,« še komentira Čretnik.

Eko sklad podeljuje subvencije tudi za električne avtomobile iz tujine, saj je njihova ponudba na slovenskem trgu zelo omejena. To možnost je izkoristil tudi Čretnik, ki je svoj nissan leaf pripeljal iz Nizozemske. »Prej sem za plin porabil 400 evrov na mesec, zdaj pa za energijo doma plačam približno 50 evrov na mesec, drugod večinoma polnim brezplačno,« ponazori finančni vidik lastništva električnega vozila. Strošek registracije ni bistveno drugačen, slabost je le, da mora na servis in popravila v Gradec, a ga to ne moti preveč. Vsem, ki bi jih zanimala električna vozila, priporoča, da se oglasijo pri njih na društvu, kjer jim bodo omogočili tudi vožnjo s tovrstnim vozilom. Vendar lahko v Sloveniji trenutno kupijo le opel ampero za okoli 45.000 evrov, ki je tudi najbolje prodajan električni avto pri nas in ima poleg električnega še bencinski del. Nekaj drugih proizvajalcev je svoje modele že umaknilo. »Preboj se bo verjetno zgodil z vstopom Renaultovega električnega vozila, ki je v tujini na voljo za okoli 20.000 evrov, vendar še ni jasno, kdaj bo to,« je prepričan Čretnik.

Ljubljana za zgled državi

Za razvoj elektromobilnosti v Sloveniji pa veliko obeta strategija ljubljanske mestne občine, katere predlog je nastal v okviru že zaključenega projekta Civitas elan in zajema 15 ukrepov, ki naj bi pripomogli k temu, da bo najkasneje do leta 2020 po ljubljanskih ulicah in cestah vozilo dvakrat več električnih vozil, kot je njihov delež v vsej državi. Predvideva, da bo do tega leta mogoče polnjenje električnih vozil na štirih odstotkih parkirnih mest, za lastnike baterijskih in priključnih vozil bodo veljale nižje parkirne tarife, za samozadostno oskrbo mestnih vozil bo vzpostavljenih pet črpališč, za druge uporabnike pa več sto polnilnic.

Po prvotnih načrtih bi morali mestni svetniki strategijo sprejeti že jeseni, a predlog še dopolnjujejo z zadnjimi podrobnosti in ga niso uvrstili na marčevsko sejo mestnega sveta, ostaja pa cilj sprejeti omenjeno strategijo še letos.