Po 8. marcu in 4. vseslovenski vstaji

Kot udeleženec že 4. vseslovenske vstaje sem bil kar malo presenečen, koliko ljudi, posebej še žensk vseh starosti, se je v soboto, 9. marca, kljub mrzlemu deževnemu vremenu zbralo na Kongresnem trgu. Pa sem se z nekaterimi, ki sem jih tu spoznal, pogovarjal in ugotovil, kako čudovite, razumevajoče in človeško tople so te naše ženske, ki so dan prej imele svoj dan. In se vprašal, zakaj smo do njih včasih tako nestrpni, žaljivi, diskriminatorski? Zakaj jim delamo to krivico, ko pa so vendar veliko bolj obremenjene z delom, vzgojo otrok in številnimi drugimi skrbmi kot mi, moški. »Veste,« mi je potožila gospodična, kakšnih 30 let bi ji dal, »tu sem danes že četrtič. Nisem nameravala priti, ker je vlada Janeza Janše končno in zasluženo padla. A ko sem zjutraj v Dnevniku prebrala, da Janša po enoletnem kadrovanju celo zdaj, ko bi moral opravljati le še tekoče posle, s polno paro še naprej kadruje, in to celo v socialnovarstvenih zavodih in domovih za starejše občane, mi je pa prekipelo. V enem izmed omenjenih zavodov namreč delam in se bojim, da bom jutri ostala brez službe. Ker bodo njegovi poslušni kadri v zavodu nekega dne ugotovili, da je treba pač varčevati, da nas je na zavodu preveč, in to bo razlog, da bomo dobili knjižice. Pri tem jih bosta bolj malo ali pa nič brigali tako kvantiteta kot kvaliteta storitev oskrbovancev. Pa sem se ob tem spomnila zadnjega ciničnega in seksističnega tvita stranke SDS, da bo trajanje Bratuškove kot predsednice vlade premo sorazmerno dolžini njenega krila. Če bi takšen tvit dal na medmrežje kakšen xy privrženec stranke SDS, bi še nekako razumela, ampak stranka…«

Medtem se je ob ograji ad hoc postavljenega odra pred Slovensko filharmonijo že zvrstilo nekaj govornikov, ki so morali v 140 znakih, to je v dveh oziroma največ treh stavkih, izraziti svoje mnenje oziroma nestrinjanje s politiko in njihovimi oblastniki. Povzetek vseh teh iz srca privrelih iskrenih misli številnih državljanov bi morali dati na CD, sklicati izredno sejo državnega zbora, in sicer z eno samo točko dnevnega reda: »Kaj nam sporoča 4. vseslovenska ljudska vstaja?«

»Ti dedci,« je zagodrnjala starejša gospa mojih let, ko sva družno stopala po Slovenski cesti mimo Banke Slovenije proti sodišču, kjer smo potem simbolno izrekli »Sodbo v imenu ljudstva« tajkunom in drugim prevarantom, ki so nas pokradli. »Pojma nimajo, kako se vodi državo. Kajti če bi ga imeli, nas ne bi pripeljali v to godljo. Da jih ni sram!« je zaključila.

»Prav imate,« sem ji pritrdil, »vodenje države je kot vodenje gospodinjstva: biti mora skrbno, načrtovano in premišljeno. In ženske ta posel obvladate. Moški pač ne, in zato so nam skuhali prismojeno čorbo, ki jo bo morala očitno okušati še generacija za nami.«

Ja, spoštovani poslanci, levi, desni, sredinski, nepovezani… ter poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti. Če še niste doumeli sporočil s prejšnjih treh vseslovenskih vstaj, boste zdaj, po 4. vseslovenski vstaji pa le morali razumeti, kaj vam sporočamo: da vas imamo dovolj! Zato odidite in prepustite to državo stroki, ne pa svojim somišljenikom, za katere recimo predsednik vlade danes za nekatere ugotavlja, da so bili najslabši gospodarski ministri v zgodovini Slovenije. Kakšna ugotovitev po enem letu ministrovanja! Si zasluži nagrado bob leta za leto 2013!

In ne pozabite: ne bomo odnehali! Na ulicah in trgih se bomo zdaj, ko bo prišla v to našo sicer lepo deželo pomlad, začeli zbirati še v večjem številu. Dokler ne bo Slovenija spet ozelenela in zacvetela. Oziroma dokler ne bomo spet zaživeli v pravni in socialni državi, do katere imamo pravico, saj nam jo vendar zagotavlja ustava.

Svoje razmišljanje zaključujem s parafrazo prerokbe Milana Kučana iz davnega 2. julija 1991: »Nič več ne bo tako kot je bilo prej.«

Srčno upam, da se bo uresničila.

Janez Turk, Ljubljana

Preberite zadnje članke