V začetku februarja je skupina avstralskih študentov na portalu Youtube objavila video, v katerem v prvem delu eden izmed njih na skladbo Harlem ShakeDJ Baauerja poplesuje s čelado na glavi, medtem ko se preostali ne zmenijo zanj, v drugem delu pa se mu pridružijo z nenavadnimi plesnimi gibi. Že dober teden kasneje je imel čudaški in norčavi podvig več tisoč posnemovalcev, do danes pa se je virusno razširil v tako rekoč vse predele sveta. Svoj video Harlem Shake je prispevalo že tudi kar nekaj slovenskih ekip, med katerimi sta veliko pozornosti požela predvsem Vid Valič in Peter Poles.
Sicer pa med najbolj priljubljene spadata verzija norveških vojakov, ki si jo je ogledalo že več kot 46 milijonov ljudi, ter različica ekipe plavalcev in potapljačev iz Georgie, ki je plesni nastop uprizorila kar pod vodo, doslej pa si je priborila že več kot 30 milijonov klikov. Števec klikov pri nekaterih tovrstnih videih se dnevno obrne tudi milijonkrat – ali celo večkrat.
Materializacija ideje povezovanja
Pojavljajo se različne teorije, zakaj je takšen »nesmiselni« izdelek dobil tolikšno število klonov. Prav gotovo je eden izmed razlogov ta, da ga je tehnično zelo enostavno reproducirati, saj gre za snemanje iz enega samega zornega kota, kader pa se spremeni le enkrat. Odločilne so tudi njegova kratkost, hitra postavitev in hipnotična pesem v ozadju. In čeprav je osnovna ideja zakoličena, posnemovalcem omogoča vstavljanje lastnih elementov in humorja. Tako akterji v video vnašajo nenavadne plesne gibe, med katerimi mnogi spominjajo na simulacijo seksa, se snemajo na najrazličnejših krajih, od pisarne pa do dna bazena, na ogled pa so postavili že številne kostume in nenavadne rekvizite. Tako denimo nekateri poplesujejo z grabljami v roki, drugi se zvijajo v spalni vreči, eden izmed nastopajočih pa recimo boksa plišasto žirafo.
Možen razlog neustavljivega širjenja pojava pa je tudi želja po povezovanju in pripadnosti, saj gre za stvaritev s skupnim ciljem. Kevin Allocca, ki spremlja trende na Youtubu, fenomen opiše kot »interno šalo med ljudmi, ki se med seboj ne poznajo«. Podoben pogled vzpostavi tudi sociologinja dr. Ana Vogrinčič Čepič: »Planking, Harlem Shake in drugi na videz nerazložljivo zasloveli fenomeni so vsi po vrsti tudi nekakšna materializacija ideje povezovanja.« Pojasni pa še, zakaj je internet idealna platforma za epidemično širjenje: »Tovrstno delovanje – tako nesmiselno štosersko kot resnejše – ima svoje praoblike seveda že v mreženju prek tiskanih medijev. Vendar internet prinaša revolucionarno novost, saj omogoča dvosmerno komunikacijo in (samo)organiziranje tako rekoč brez stroškov, zato bistveno olajša oziroma naravnost spodbuja skupinsko delovanje in možnost kolektivne akcije.«
Še Billboard spreminja pravila
Med zvezde je fenomen Harlem Shake izstrelil tudi ameriškega DJ Baauerja, čigar istoimenska tehno skladba se vrti v zakulisju vseh videoproduktov. Zaradi njegovega uspeha je revija Billboard pri uvrščanju skladb na svojo tedensko lestvico stotih najbolj vročih začela upoštevati tudi faktor priljubljenosti na Youtubu. Mnogi se strinjajo, da je ta poteza zelo smiselna, saj je določene glasbenike, denimo Justina Bieberja, Psyja ali Gotyeja do množic popeljal prav omenjeni spletni portal. Tako se je tudi DJ Baauer zavihtel na Billboardovo lestvico, v številnih državah pa se je povzpel na sam vrh spletne glasbene prodajalne itunes.
DJ Baauer, ki slavnega Harlem Shaka za zdaj še ni podložil z videospotom, je v oddaji Ask Me Anything Session poudaril, da je vesel, da je njegova pesem sprožila takšen povezovalen moment. Zlobni jeziki že špekulirajo, da je kar sam naročil norčave videe, a obtožbe je odločno zanikal. Poleg tega pa, kot pojasnjuje strokovnjak za komunikacijo na internetnih družabnih omrežjih Matej Špehar, na Youtubu ne obstaja enoten recept, kako začeti »zmagoslavni pohod rekordnega vrtenja števca ogledov«. »Vsi pišejo o globalnem metu Gangam Style ali Justina Bieberja, nihče pa ne ve, koliko neuspešnih 'wannabe' zgodb Harlem Shake premore Youtube. O tem družbenem omrežju lahko govorimo kot o ogromnem skladišču videoklipov.«
Pozornost na dosegu klika
Že večkrat omenjeni portal obišče več kot 800 milijonov ljudi na mesec, kar je več od števila prebivalcev Evrope, zaradi česar je že zdavnaj postal mesto posla. »Youtube je klasično medijsko valuto lovljenja pozornosti ne glede na vsebino pripeljal do skrajnosti. Medtem ko so bili v analognem svetu vratarji pozornosti in domnevne slave novinarji, je v digitalnem svetu pozornost na dosegu klika,« je kritična medijska strokovnjakinja, dr. Sandra Bašić Hrvatin.
Sicer obstajajo groba priporočila glede elementov, ki naj bi določen posnetek naredili vpadljiv, kot denimo šokantna, duhovita in ekskluzivna vsebina, zanimiv začetek ali kratka dolžina videa, saj ljudje dandanes prostega časa ne štejejo več v minutah, ampak v sekundah, a garancije za uspeh ni. Tako Špehar kot Vogrinčič-Čepičeva opomnita še, da čeprav je prek novomedijskih socialnih omrežij svoje izdelke lansirati enostavneje kot kadar koli doslej, bo posamezen video postal senzacija šele, ko bodo nanj opozorili tradicionalni mediji. Tovrstne fenomene pa, kot poudarja sociologinja, običajno spremlja tudi efekt snežne kepe, saj visoko število klikov privablja še več ogledov.
