V osnutku dokumenta komisije za uvedbo davka v enajsterici sicer ostaja prvotni predlog, naj bo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po stopnji 0,01 odstotka.
Ni pa še jasno, za kaj bodo članice porabile prihodek iz tega davka. Sprva, ko se je načrtovala njegova uvedba v celotni uniji, je bilo predvideno, da bi se del stekal v evropsko blagajno, del pa v nacionalne proračune. Omenjala se je tudi možnost, da bi z njim polnil načrtovani sklad za reševanje bančnih kriz.
Komisija bo predlog za omejeno uvedbo tega davka po pričakovanjih razgrnila slab mesec po tem, ko so finančni ministri EU prižgali zeleno luč za njegovo omejeno uvedbo.
Davek želi uvesti enajst članic - Slovenija, Francija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Slovaška in Estonija, namero o pristopu k pobudi pa je novembra lani nakazala tudi Nizozemska.
Evropski finančni davek že dolgo buri duhove v EU. Soglasja, ki je potrebno za vse evropske davčne odločitve, ni bilo mogoče doseči. Najodločneje mu nasprotujeta Velika Britanija, ki se boji bega vlagateljev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča, in Švedska.
Edina možnost, ki je preostala, je omejena uvedba. Ta je mogoča v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga dopušča pogodba EU v primerih, ko zahtevanega soglasja o neki obliki poglabljanja evropske integracije ni mogoče doseči, a skupina članic vseeno meni, da je to potrebno.
Prvi pogoj za zagon tega mehanizma je, da se za sodelovanje izreče najmanj devet članic unije. Drugi korak so podpora Evropske komisije, Evropskega parlamenta in vseh članic unije s kvalificirano večino. Naslednji korak pa je nov predlog komisije, ki se pričakuje prihodnji teden.
Če bo šlo vse po načrtih, bo to tretji primer okrepljenega sodelovanja v EU. Članice so se namreč doslej zanj odločile le dvakrat - na področju čezmejnih razvez in pri uvajanju enotnega evropskega patenta.
