V eni novejših znanstvenih študij podajajo nekaj možnih vzrokov. Denimo, to je čas ostrega vremena, ljudje se bolj stiskajo, stik je bolj pogost in virusi se laže širijo. Prav tako domnevajo, da je močan dejavnik v nižjih temperaturah in vlažnosti, kar omogoča hitrejše širjenje.
Manj dnevne svetlobe
Morda pa razlike v letnih časih vodijo do zmanjšanja odpornosti. Manj dnevne svetlobe utegne imeti za posledico znižanje količine vitamina D, ki je ključen za dobro delovanje imunskega sistema.
Zanimivo je tudi vprašanje, zakaj je človek nagnjen k obolevanju, čeprav ima močan obrambni sistem. Ti mali virusi so lahko zanj celo usodni. Odgovor izvedenci ponujajo v načinu, kako se telo brani.
Tako po okužbi telo sprosti celice, vrsto orodij in orožij, da bi uničilo virus. Posebni proteini in protitelesa se prilepijo na površino virusa, s čimer poskusijo preprečiti širjenje virusa. Protitelesa ga »označijo«, tako da ga lahko druge krvne celice uničijo. Uničijo tudi celice, ki so bile že okužene.
Ko človekove celice dosežejo zmago, so specialne celice nekaj časa še dejavne. Oborožene so s spominom, kakšen virus lahko uničijo. Toda uničijo lahko samo tega.
To pomeni, da obrambni sistem napade samo celice, ki so bolne, ne pa tudi običajnih celic. To je ključno, vendar je hkrati Ahilova tetiva imunskega sistema, ker so virusi spretni v maskiranju.
Ko virus okuži, se gripa in norovirusi množijo z neverjetno naglico. Na dan nastanejo milijarde novih virusov. In ko se delijo, množijo, tudi mutirajo. Vsak novi virus vsebuje majhne toda ključne spremembe, ki postanejo prednost. Te spremembe se še množijo pri prehajanju iz človeka v človeka.
Tako se je virus spremenil do mere, da ga obrambni mehanizem stežka prepozna. Ko ga ne, lahko svobodno okuži številne celice.
Toda niso vse imunske celice prevarane, zato obramba ni povsem razorožena. Od tega je tudi odvisno, kako močna je okužba.
Neprestane spremembe
Ta neprestana sprememba v genskem zapisu virusa je ključna za razumevanje, zakaj je vsako zimo pesem podobna.
Še posebno zvit je virus gripe. Ta ima še eno orožje, ki lahko pelje do epidemij tragičnih posledic. Virusov gripe je v naravi množica, različne verige lahko okužijo različne vrste, od človeka do psov, konjev, prašičev, netopirjev do ptic.
Več let tako krožijo, se spreminjajo, tako da se virusi gripe med seboj že kar močno razlikujejo. To lahko pomeni, da človeški imunski sistem ni sposoben prepoznati gripe, ki izvira iz ptičje družine virusov.
Občasno se tako primeri, da virus lahko okuži človeka, neposredno ali posredno, prek prašiča ali kokoši. Prav prašiči veljajo za izredno dejavne pri širjenju in spreminjanju gripe, pri združevanju različnih vrst gripe in nastajanju novih virusnih sevov.
Spremembe lahko vodijo do nastanka novega virusa, ki se zlahka prenaša med ljudmi in tako nastane nova pandemija gripe.
Človeški dedni genski material lahko vpliva na odpornost. Študije norovirusov so pokazale, da so nekateri posamezniki odporni, drugi ne, vzrok pa je v družinski dedni zasnovi. Imunost je v tem primeru podedovana.
Zanimivo je, na primer, da so Kozaki silno odporni proti norovirusom. Petina njih nima v telesu sladkorja, ki je ključen za okužbo, razlog pa je v napaki v genu, poimenovanem Fut2.
Kakorkoli že, če ste med srečneži, ki jih bolezen še ni doletela – čas zanjo je bil v minulih tednih idealen – ostanite previdni, saj se virusi, kot rečeno, neprestano spreminjajo. (kaa)
