Nova davčna zakonodaja prinaša spremembe tudi med samozaposlene, med njimi samozaposlene v kulturi in samozaposlene novinarje. Za vse tiste, ki uveljavljajo ugotavljanje davčne osnove na način normiranih stroškov, s 1. januarjem velja sistem 70 odstotkov normiranih stroškov, pri čemer se preostanek dohodka iz dejavnosti (30 odstotkov) obdavči z 20-odstotno stopnjo davka. Četudi bo taka obdavčitev po prvih informativnih izračunih za mnoge samozaposlene bolj ugodna od prejšnje, ima nova zakonodaja za samozaposlene tudi slabe plati.
Vsaj 500 samozaposlenih na slabšem
Z enim takih informativnih izračunov nas je oskrbela samozaposlena Ksenija Baraga. Samozaposleni, ki je denimo lani zaslužil 10.600 evrov ali manj, državi ni plačal dohodnine zaradi priznanih normiranih stroškov, posebne osebne olajšave in splošne olajšave, letos pa bo na osnovi tega zaslužka njegova dohodninska obveznost znašala 637 evrov. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) so nas seznanili z delno informacijo o številu samozaposlenih, ki so v letu 2011 zaslužili manj kot 10.600 evrov. Od 1335 samozaposlenih, ki jih zajema statistika MIZKŠ, so bili taki 503 samozaposleni. Če predpostavljamo, da se delež samozaposlenih z nizkimi dohodki v zadnjih dveh letih ni bistveno spremenil, ter vemo, da je bilo v letu 2011 skupno število samozaposlenih 2460, lahko domnevamo, da je dejansko število takih vsaj za polovico višje.
Po drugi strani bodo tisti, ki zaslužijo več, v novem davčnem sistemu plačali manjšo dohodnino, kot bi jo v prejšnjem. Pozitiven učinek nove davčne zakonodaje za samozaposlene se bo pokazal že pri letnih prejemkih, okvirno višjih od 15.000 evrov. Ob zaslužku 21.000 evrov bruto bi po stari zakonodaji samozaposleni plačal 1667 dohodnine, po novi pa bo plačal 1260 evrov. Zgovorna je tudi naslednja primerjava. Medtem ko bi pri letnem dohodku 50.000 evrov dohodnina po starem znašala 7918 evrov, po novem znaša 3000 evrov, s čimer je država ob 5000 evrov pobranega davka.
Zakonodaja po meri podjetij, ne oseb
Z novo zakonodajo so torej v relativno slabšem položaju socialno najranljivejši samozaposleni oziroma tisti z nižjimi dohodki in otroki, saj z uveljavljanjem normiranih stroškov ne morejo hkrati uveljavljati olajšave za vzdrževane družinske člane in drugih olajšav. »Jaz si to razlagam tako, da je nova zakonodaja napisana za mala podjetja, ki niso osebe iz mesa in krvi. Nimajo vzdrževanih družinskih članov, ne vplačujejo si prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, itd., take olajšave jih sploh ne zadevajo. Kot kaže, na kulturnike ob tem ni nihče posebej pomislil,« pravi samozaposlena umetnica Marija Mojca Pungerčar, ki je odgovorna tudi za pripravo pojasnil o novi zakonodaji na spletnem portalu Artservis.
Pungerčarjeva ugotavlja, da so imeli kulturniki že prej dovolj težav, saj so bili v davčnem smislu izenačeni z s. p.-ji, po novem pa so izenačeni celo z malimi podjetji. »Težko si tudi predstavljam, da bi zakonodajalci po pomoti spregledali, da novi sistem prinaša 'socialno kapico' za tiste, ki zaslužijo dobro,« še pravi. Na MIZKŠ smo naslovili vprašanje, kako se opredeljujejo do neugodnega učinka nove zakonodaje na najšibkejše samozaposlene, izkazalo pa se je, da še niso tako daleč. Čeprav je bila zakonodaja sprejeta že konec novembra, z ministrstva sporočajo, da jo morajo šele preučiti.
Več administrativnih obveznosti
Sicer pa čaka z novim sistemom vse samozaposlene višji strošek administriranja svoje dejavnosti. Računi se namreč po novem glasijo izključno na bruto znesek, navedbe neta, olajšav in akontacije niso več potrebne. Kakor so zakonodajo nadalje raztolmačili na Artservisu, kjer so si pomagali z več strokovnimi in uradnimi viri, to pomeni, da se prejemki samozaposlenemu izplačajo v bruto znesku, naročnikom pa zanje ni več potrebno oddajati REK-obrazcev. Samozaposleni mora zatem sam poskrbeti za plačevanje akontacije dohodnine, največji strošek pri tem pa bo, kot kaže, nakup digitalnega potrdila v znesku 30 evrov.
Mnogim samozaposlenim se zastavlja vprašanje, kaj natančno jim je z nastopom nove zakonodaje storiti, saj jim pristojni uradi doslej niso poslali potrebnih informacij. Davčni referenti sicer kličočim zavezancem obljubljajo, da lahko informacije z navodili pričakujejo še ta mesec. Že zdaj pa so na Artservisu zbrali in objavili nekatere ključne informacije, pri čemer pa uporabnike opozarjajo, da je problematika kompleksna, zato informacije sproti dopolnjujejo in popravljajo.
Večina naj bi akontacijo plačevala trimesečno
Osnova za izračun akontacije bo višina dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnjem letnem davčnem obračunu. Samozaposleni bodo morali sami ali s pomočjo računovodje narediti letni davčni obračun in ga do konca marca poslati na Durs. Na osnovi tega jim bo urad izdal informacijo, koliko znaša mesečna akontacija, ki se bo plačevala mesečno ali trimesečno, odvisno od letne obveznosti.
Vendar bo zgornji postopek treba izvesti šele leta 2014. Za vse tiste, ki so v letu 2012 uveljavljali normirane stroške in so se zanje priglasili tudi z novembrsko oddajo namenske vloge, letos velja, da morajo do 2. aprila na Durs poslati izračun višine akontacije ter obrokov akontacije dohodnine (obrazec 4). Na Dursu pojasnjujejo še, da se bo akontacija plačevala mesečno, če bo letna obveznost večja od 400 evrov, sicer pa trimesečno. Na Artservisu ocenjujejo, da je meja postavljena dokaj visoko, zaradi česar domnevajo, da bo večina samozaposlenih plačevala trimesečno. Poračun preveč oziroma premalo plačane dohodnine naj bi se naredil v naslednjem letu po davčnem obračunu, v letu 2014 denimo za leto 2013.
