Prepoznali ga boste po prešernem nasmehu in zavitih brkih. Pustil si jih je zaradi šale, nato pa se navadil na njih. Tudi zato, ker je ugotovil, da je prav zavoljo brkov deležen dodatne medijske pozornosti. »Vse sem že bil, od Maistra do Cankarja,« pravi 25-letni Filip Flisar, eden najboljših smučarjev prostega sloga, ki se ga je med drugim oprijel tudi vzdevek Komik. »Nisem zatežen človek. Rad se pošalim. Marsikaj rad obrnem na šalo, seveda pa ne resnih stvari.«
Slovenci zimo in sneg povezujemo predvsem z dvema športoma, smučarskimi skoki in alpskim smučanjem, ki pri televizijskih prenosih dosegata rekordne gledanosti. Tudi Mariborčan je bil sprva alpski smučar, nato pa je ugotovil, da je zanj alpsko smučanje postalo preveč zadrto in da ima več atributov, ki jih lahko izkoristi v smučarskem krosu. Kompleksnost discipline namreč zahteva dobrega smučarja, obvladovati mora tudi skoke in biti pogumen. »To je idealno zame,« pravi aktualni skupni zmagovalec svetovnega pokala v smučarskem krosu, ki je odlično pripravljenost potrdil pred dobrim tednom, ko je prek luže slavil četrto zmago v karieri.
Brez poguma seveda ne gre. Poškodb je veliko, predvsem kolenskih križnih vezi in zlomov rok. Primeri pa se lahko tudi najhujše, kot je bila smrt Kanadčana Nicka Zoricica, ki je marca na tekmi v Švici padel tako nesrečno, da mu zavoljo poškodb glave niso mogli več pomagati. »Žal se je zgodila tragedija. Pretresla je vse tekmovalce,« se spominja tistega dne, ko bi se moral predvsem veseliti, saj je potrdil skupno zmago. Žal pa ni šlo za osamljen primer. »Spominjam se nekega nesrečnega Francoza, ki si je pretrgal živec na vratu in je hrom,« pravi preprost in sproščen fant, kot vidi samega sebe, ki pa je moral dobršen del letošnjega poletja na bolniško, saj si je zlomil gleženj.
Toda hitro je prišel k sebi in na napornih pripravljalnih treningih moral večkrat stisniti zobe, ko ga je gleženj močno bolel. Brez povečane vsebnosti adrenalina v krvi pač ne zna živeti, ekstremni športi so nekaj, v čemer uživa, pa najsi gre za rolkanje ali spust z gorskim kolesom. Zanimivo, da mu sicer kolesarjenje v klanec ni ravno blizu, naravnost zaljubljen pa je v tako imenovani four cross, disciplino, podobno smučarskemu krosu, le da smuči zamenja kolo.
Večja medijska prepoznavnost mu godi, tudi zavoljo ugodnosti, pri čemer pa ni človek, ki bi mu bil najpomembnejši denar, sicer bi igral nogomet. Denar dobi iz sponzorskih sredstev in nagrad. »A to še ne pomeni, da ga imam dovolj za optimalen trening. Poslujem kot klasična slovenska podjetja, malo na pozitivni in malo na negativni ničli.«
Ko beseda nanese na denar, je bil zanj seveda zelo pomemben nastop na prestižnem tekmovanju X-games, saj je bil zmagovalec bogatejši za 25.000 in drugouvrščeni za 12.500 ameriških dolarjev bruto, ameriška davčna pa je poskrbela, da je bil realni znesek na bančnem računu 40 odstotkov nižji. Toda prireditelji so se krosu na naslednjih X-games odrekli, kar je drugouvrščeni na zadnjih igrah pospremil z besedami: »Prosim za minuto molka!«
Če ga boste srečali, boste ugotovili, da je vselej urejen, predvsem pa čist. Večkrat na dan si umiva zobe in telo; če ni čist, je namreč kar malce živčen. Toda to je nekaj, kar znajo ceniti tudi predstavnice nežnejšega spola, in ko smo jih nekaj povprašali, kako ga vidijo, so enostavno dejale – je privlačen. A sebe ne vidi kot nekoga, ki bi skakal iz ene postelje v drugo, raje si najde dekle, ki mu je resnično všeč.
Je zaveden Slovenec, zaposlen v Slovenski vojski, tekmuje na slovenskih (beri: Elanovih) smučeh (»s tem podpiram naše gospodarstvo«), pa čeprav so ga medse želeli zvabiti številni tuji proizvajalci. Slovenske barve je branil tudi na zadnjih olimpijskih igrah pred dvema letoma v Vancouvru, kjer je bil osmi, na naslednjih igrah čez dve leti v Sočiju pa bo zagotovo med favoriti, da tudi na največjem tekmovanju sliši Zdravljico. Da bi se to zgodilo, ne bo dovolj samo pomoč boginje Fortune, temveč bo moral izboljšati prvino krosa – start. Morebitna kolajna na igrah bi povečala priljubljenost krosa tudi na domačih tleh, vanj namreč v nekaterih državah, kot so na primer Francija, Nemčija ali Kanada, ogromno vlagajo že zdaj, zato ne čudi, da ga imajo tam mladi radi, televizijski prenosi pa dosegajo odlične gledanosti. Ko boste v prihodnosti po kakšni zmagi poslušali Štajerca, vedite: pred kamero se ne pretvarja. In tudi zato ga imajo ljudje radi.
