Prelaganje plačil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na prihodnje leto lahko znova prinese težave z zalogami zdravil v lekarnah, in to še precej daljše kot lani. Iz zadnjih dni decembra se bo raztegnilo na kar tri tedne. »Storili bomo vse, da bi bili pacienti kljub temu preskrbljeni,« je zatrdil predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub. Ena od možnosti je, da bodo bolnikom zdravila začasno izdajali po »delih«. Tako bi sproti dobili zdravila, ki jih potrebujejo, ne pa po več škatel naenkrat. Kaj se bo zgodilo, bo jasneje po jutrišnjem sestanku s predstavniki zdravstvene blagajne.
Težave v vseh lekarnah?
Po napovedih zdravstvene blagajne bodo zaradi 73 milijonov evrov velike finančne luknje v prihodnje leto, podobno kot avanse bolnišnicam in zdravstvenim domovom, zamaknili tudi za dobrih 11 milijonov evrov plačil lekarnam. Na lekarniški zbornici predvidevajo, da bo ta znesek presegel 25 milijonov evrov.
V nasprotju z bolnišnicami in zdravstvenimi domovi ZZZS lekarn ne financira prek avansov oziroma vnaprejšnjih plačil, ampak jih plačuje za že opravljeno delo. Decembra tako ne bodo dobili plačila za november. Manevrskega prostora je malo, saj kar 94 odstotkov sredstev, ki jih dobijo od ZZZS, porabijo za plačilo zdravil. Poleg tega imajo veletrgovci že tako in tako težave zaradi bolnišnic, ki zamujajo s plačili, in se zato težje prilagajajo zamudam v lekarnah.
»Če nam veledrogerije brez plačila blaga ne bodo dale, bomo morali kljub temu nekako poskrbeti, da bodo vsi pacienti preskrbljeni,« zaskrbljeno ugotavlja Golub. Po njegovem bodo imele letos težave vse lekarne, ne samo manjše. Dovolj velikih rezerv, iz katerih bi ob sedanjem zamiku plačil na ZZZS financirale nakupe zdravil, namreč nimajo.
Manj kozmetike in prehranskih dopolnil
V nasprotju z bolnišnicami lekarne še vedno poslujejo brez izgub, kljub temu pa kriza tudi v njih kaže zobe. Med drugim se je občutno zmanjšala potrošnja izdelkov, ki jih prodajajo. »Prodaja kozmetike je, če jo primerjamo s tisto pred tremi leti, v povprečju upadla za polovico. Pri prehranskih dopolnilih in zdravilih brez recepta je potrošnja upadla za dvajset do trideset odstotkov. Ljudje pri teh izdelkih varčujejo, saj se bojijo, kaj bo jutri,« opaža Golub. Po podatkih zbornice kar 410 od 1040 farmacevtom plače zagotavljajo lekarne iz denarja od tržnega dela dejavnosti. Zniževanje sredstev zdravstvene blagajne ob hkratnem zmanjševanju kupne moči bi tako lahko pomenilo manj zaposlenih farmacevtov v lekarnah. To pa Goluba skrbi, saj je v lekarnah že danes okoli 400 farmacevtov premalo.
V časih vse večje finančne stiske v zdravstvu je tako aktualno tudi vprašanje presežkov lekarn, ki jih lahko vzamejo občine. »Mnenje večine farmacevtov je, da bi denar, ki se ustvari v lekarništvu, moral ostati v lekarništvu,« je dejal Golub.
