Že prvi dan sodnega procesa je nekdanji poslanec evropskega parlamenta in avstrijski minister za notranje zadeve v nekdanji Schüsslovi vladi Ernst Strasser povedal, da je tako in tako vedel, da domnevni lobisti, ki so mu ponujali denar za to, da bi vplival na zakonodajo EU, niso pravi lobisti. Na vprašanje, zakaj tega ni prijavil policiji, je dejal, da je primer najprej hotel sam raziskati in je raje domnevnim lobistom nastavil vrsto pasti.

Sumil, da mu ameriška tajna služba nastavlja past

Previden je moral biti tudi zato, ker mu je bila za petami ameriška tajna služba, je včeraj zagotovil Strasser. Zanimanje ameriške tajne službe zanj izhaja iz njegovega močnega zavzemanja za evropska stališča ob bančnem sporazumu SWIFT in pri sporazumu o posredovanju podatkov o letalskih potnikih, je zatrdil Strasser. Opazil je, da so se Američani vedli nenavadno, na kar je opozoril tudi svoj kabinet. Pričanja članov njegovega kabineta o tej temi so za zdaj nekoliko protislovna, je včeraj povedal dunajski sodnik Georg Olschak, zato jih bodo ponovno zaslišali.

Strasser trdi, da je zatem, ko se je spomladi 2011 večkrat sestal z domnevno lobistko, v resnici pa z novinarko Sunday Timesa Claire Newel, že takoj vedel, da pri vsej stvari nekaj smrdi, saj mu ime podjetja, ki ga je navedla domnevna lobistka, ni povedalo ničesar. Kasneje naj bi njegov prijatelj v Londonu preveril, ali omenjeno podjetje sploh obstaja, in Strasserju povedal, da pod imenovano registrsko številko ni zapisanega nobenega podjetja. Zato je sklepal, da mu tuje tajne službe nastavljajo past, da hočejo izkoristiti njegove napake in ga s tem izsiljevati. Odločil se je, da bo zadevo raziskal na lastno pest.

Ni zaupal posebni službi policije

Strasser je svoje prikrivanje spornega ravnanja domnevnih lobistov utemeljil tudi s tem, da ni zaupal avstrijskemu zveznemu uradu za zaščito ustavne ureditve in da je hotel ob pravem trenutku pravzaprav osebno govoriti s šefom policije. Urad za zaščito ustavne ureditve je v Avstriji posebna služba policije z značajem notranje tajne službe, četudi nima vseh pooblastil, ki jih sicer imajo tajne službe. Strasser je včeraj pred sodnikom trdil, da tej službi ni prijavil napeljevanja h korupciji, ker so ga še takrat, ko jim je bil kot notranji minister nadrejen, ob neki prijavi zasmehovali, ker zanjo ni imel dovolj trdnih dokazov.

Dunajsko sodišče ima v rokah okoli 8 ur posnetkov britanskih novinarjev in Ernst Strasser je bil na njih zelo klepetav. Novinarjem je povedal, da lahko za 100.000 evrov na leto vpliva na to, da bo sprejeta zakonodaja v njihovem interesu, ter da ima že pet strank, ki mu na leto plačujejo takšen znesek, in da so oni že šesti na seznamu. Strasser je sicer želje domnevnih lobistov posredoval svojim poslanskim kolegom, vendar ni dosegel želenega učinka. Ali je Strasser kriv prejemanja podkupnine in posledičnega vplivanja na zakonodajne odločitve, bo dunajsko sodišče predvidoma razsodilo do 13. decembra. Če bo obsojen, mu grozi tudi do 10 let zaporne kazni.