V drugem krogu predsedniških volitev se bosta – in to prvič doslej – pomerila predstavnika istega političnega pola. Izjave po zaprtju volišč kažejo, da bo med podporniki Danila Türka in Boruta Pahorja v prihodnjih treh tednih potekal oster politični spopad, ki bo nedvomno še dodatno obremenil že tako razdeljeno in sprto levico. Pojavlja se tudi vprašanje, kaj bi morebitna Pahorjeva zmaga pomenila za SD: bo stranka končno stopila iz njegove sence ali bo imela pri iskanju prostora na levici še več težav?
Pahor naj bi zamrznil strankarsko izkaznico
Socialni demokrati so nad Pahorjevim nedeljskim uspehom – vsaj v uradnih izjavah – navdušeni. Relativna zmaga je za SD velikega pomena, saj kaže, da smo »po vseh dimenzijah« na pravi poti, je včeraj poudarjal prvak stranke Igor Lukšič. SD je torej po njegovi oceni po nedeljskih zmagovitih volitvah še močnejša. A navdušenje v SD vendarle ni tako enotno: neuradno je mogoče slišati tudi dvome, da bi morebitni Pahorjev odhod na Erjavčevo stranki res koristil. Pahor je namreč kljub zamenjavi na čelu stranke še vedno najbolj prepoznaven politik Socialnih demokratov, zato bi lahko njegov pričakovano spravljiv odnos do sedanje vlade na položaju predsednika države tudi stranki dal predznak nekakšne Janševe podpornice.
O tem, da bi Pahorjeva izvolitev pomenila za poslansko skupino določeno olajšanje, so si poslanci SD precej enotni. V sedanjem mandatu namreč pogosto niso vedeli, ali se bo nekdanji premier pri glasovanju oziroma predlogih pridružil drugim poslancem SD ali pa bo vodil svojo politiko, ki je večkrat blizu vladajoči koaliciji. Hkrati pa dvomijo, da se bo Pahor ob morebitni izvolitvi osredotočil zgolj na formalne naloge, ki jih prinaša predsedniški položaj. »Vsake toliko časa se bo želel izpostaviti v javnosti in si bo – morda tudi ob spodbudi medijev – privoščil kakšen korak čez te pristojnosti. Pri opredelitvi do takšnega ravnanja pa se bo stranka kaj lahko znašla v neprijetnem položaju,« nekateri pomembni akterji socialdemokratske politike ne skrivajo svoje bojazni. Kot tudi ne bojazni, da se bo Pahor o odprtih vprašanjih najprej dogovoril s premierjem Janezom Janšo in z njimi šele potem seznanil preostali del politike. Kar se je, kot dodajajo, tudi v preteklosti pogosto dogajalo. Zato v delu SD upajo, da bo povezava med njihovo stranko in Pahorjem po njegovi morebitni izvolitvi kmalu zbledela. Po naših informacijah je nekdanji prvak socialnih demokratov že napovedal, da bo najverjetneje sledil dosedanji praksi in »zamrznil« člansko izkaznico SD.
»Če bi SD taktično vzdrževala simbolno zvezo s Pahorjem, bi jo to potisnilo v vlogo vsaj pasivne Janševe podpornice,« je prepričana sociologinja Metka Mencin Čeplak. Vendar dopušča možnost, da SD ne bo sledila Pahorjevi naklonjenosti Janševi vladi – vsaj med delom SD in njenim nekdanjim predsednikom namreč vlada precejšnje nelagodje, ki bi ga lahko Pahorjevo vztrajanje pri podpori vladnim ukrepom še okrepilo.
Morebitna Pahorjeva izvolitev za predsednika države bo nedvomno vplivala tudi na odnose na levici. »Levi blok je spet razbit, saj sta v ospredju dva močna igralca. Da je levica razdrobljena, gre na roko predvsem Janezu Janši. V opoziciji bo zdaj potekal boj, kdo je prava alternativa vladi. Če rezultate tokratnih volitev razumemo kot nasprotovanje referendumskim pobudam, je to še dodaten udarec Pozitivni Sloveniji,« je poudaril nekdanji tesni Pahorjev sodelavec Sebastjan Jeretič.
Vendar pa opozicijski stranki v tem mandatu kakšnega skupnega projekta doslej sploh nista bili sposobni zastaviti. Tako SD – če pogledamo samo zadnjih nekaj dni – ni želela podpisati pobud PS za referendum o slabi banki in o državnem holdingu (izmed socialdemokratskih poslancev je podpis prispeval le Srečko Meh), prav tako je Lukšič včeraj povedal, da v stranki ne podpirajo zahtev PS po odstopu notranjega ministra Vinka Gorenaka in predsednika DZ Gregorja Viranta... »Popolnoma smo razklani. SD ne podpre niti enega našega predloga. Vloge največje opozicijske stranke nam nikakor ne uspe uveljaviti,« ne skrivajo nezadovoljstva v Jankovićevi stranki.
Lukšič na drugi strani vztraja, da prave poteze vleče SD, okoli katere se zbira nova levica, medtem ko se jedro stare levice povezuje okoli Türka in Zorana Jankovića. Temu njegovemu stališču je v nedeljo dal še dodatne dimenzije nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek, ki upa, da gre tokrat za »pravo novo levico, ki je na sredini ali pa od sredine še bolj na desno«.
Se torej lahko razmerje moči in odnosi na levici po morebitni Pahorjevi zmagi kakor koli spremenijo? Po mnenju zgodovinarja in urednika spletnega portala Časnik.si Aleša Mavra bi Pahorjeva zmaga lahko prinesla primat SD na levici, vendar ostaja odprto vprašanje, ali socialni demokrati sploh lahko dosežejo jedrne volilce levice. »Verjetno si bo SD bolj pridobila simpatije na sredini, medtem ko bo jedro levice ostalo pri PS,« je ocenil Dnevnikov kolumnist.
Nekdanji sekretar stranke Zares Bogdan Biščak pa v Pahorju vidi človeka na levici, ki upočasnjuje odmik levice od neoliberalne politike. Odkar je to politiko začel retorično podpirati z navdušenjem nad francosko-nemškim vlakom in zlatim pravilom, po Biščakovem prepričanju v bistvu blokira SD, da bi dokončno zavrnila zgrešeno vladno ekonomsko in socialno politiko. »Če bi Pahor zmagal, bi se njegova senca nad SD podaljšala v prihodnost, kar bo otežilo, morda pa tudi onemogočilo jasno razvojno alternativo politične levice v Sloveniji. Ker so prav neoliberalne tendence na levici in desnici tiste, ki v Sloveniji povečujejo delitve med levico in desnico, bo to – povsem v nasprotju s predvidevanji – tudi onemogočilo iskanje politične pomiritve med obema političnima poloma,« je prepričan nekdanji sekretar Zares.
