V Evropski komisiji pozorno spremljajo razmere v slovenskem bančnem sektorju, je poudaril Rehn in spomnil, da je komisija maja Sloveniji priporočila tri ukrepe: neodvisno oceno slabih terjatev, dokapitalizacijo in očiščenje bančnih bilanc.
Podobne ukrepe za čiščenje bančnih bilanc so sprejele tudi druge članice unije
Pri prvih dveh je bilo nekaj napredka, a jasno je, da je treba storiti še več, je poudaril Rehn in dodal, da za očiščenje bančnih bilanc slovenska vlada predlaga instrument za izločitev štirih milijard slabih terjatev iz bančnega sektorja.
Pri tem je komisar izpostavil, da so podobne ukrepe za čiščenje bančnih bilanc sprejele tudi druge članice unije, med njimi Velika Britanija in Nemčija.
Rehn ni želel izrecno komentirati napovedi referendumov, češ da niti ne pozna dovolj specifičnosti slovenske zakonodaje, je pa poudaril, da podpira vzpostavitev pravnih orodij za reševanje bančnih kriz.
Ločevanje slabih terjatev od dobrih je po komisarjevih besedah tudi eno od štirih orodij, ki jih bodo nacionalni organi potrebovali v skladu z načrtovano direktivo o sanaciji bank.
Nacionalni organi so pri napovedih upoštevali strm porast investicij
Rehn je komentiral tudi slabe gospodarske napovedi komisije za Slovenijo - 2,3-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP) letos in 1,6-odstotni v prihodnjem letu, ki so bolj pesimistične od nacionalnih.
Pojasnil je, da so nacionalni organi pri napovedih upoštevali strm porast investicij, ki naj bi jih država financirala z izboljšanim črpanjem strukturnih skladov, medtem ko je bila komisija v tej kategoriji previdnejša glede teh načrtov, zato tudi razlike v napovedih.
