Znižanje za tri stopnje, z Ba2 na B2, je doletelo Novo Ljubljansko banko (NLB), še stopnjo niže se z B3 nahaja Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), štiri stopnje navzdol pa se je pomaknila tudi boniteta Abanke Vipe (Abanka), in sicer z Ba3 na Caa1. Za naši največji banki NLB in NKBM je to že šesto znižanje bonitete v manj kot treh letih, za Abanko pa peto. Malomarno bi zatorej lahko ocenili, da je Moody's slovenske banke resnično vzel na piko, a ob podrobnejšem poznavanju našega bančnega sistema postane odločitev bolj razumljiva.

Omejen učinek finančnih injekcij

Agencija se je namreč za znižanje odločila zaradi nadaljnje slabitve bančnih kapitalskih temeljev, ki se odraža v hitri rasti slabih posojil, vse slabši zmožnosti obvladovanja tveganj in nezmožnosti za spopadanje z večjimi izgubami v letošnjem letu. Pri tem imajo tudi majhno zmožnost samostojnega spopadanja z izzivi, zato bodo verjetno potrebovale nove dokapitalizacije, čeprav z omejenim učinkom. Po mnenju Moody's gre namreč pri nedavni kapitalski krepitvi NLB in napovedi dokapitalizacije Abanke, ki naj bi se končala do konca oktobra, le za začasno olajšanje, saj višji kapital bankama ne zagotavlja vzdržnega finančnega položaja za kritje prihodnjih izgub. Poslabšal se je tudi kapitalski položaj NKBM, ki kljub napovedani odprodaji nestrateškega premoženja v trenutnih tržnih razmerah ostaja zelo ranljiva.

Nadaljnja znižanja kratkoročno malo verjetna

Iz podobnih razlogov so vse tri prizadete banke ohranile tudi negativne obete, saj finančni temelji ostajajo pod pritiskom zaradi slabe kakovosti bilančnih sredstev, nezadostnega kapitala, potreb po reprogramiranju posojil in vse slabših poslovnih rezultatov. Zaradi oteženih razmer v slovenskem gospodarstvu Moody's tudi ne pričakuje izboljšanja stanja na kratki rok. Izrazili pa so možnost izboljšanja srednjeročnih obetov, če bi banke okrepile svojo kapitalsko ustreznost na zadovoljive in vzdržne ravni, da bi uspele obrniti padajoči trend kakovosti bilančnih sredstev in da bi se vrnile na pota dobičkonosnosti. Nasprotno pa jih nadaljnja znižanja bonitete lahko doletijo v primeru nadaljnjih poslovnih izgub, kar bi še dodatno obremenilo že tako slab kapitalski in likvidnostni položaj, čeprav agencija tega na kratki rok ne pričakuje.

Najšibkejši v regiji

Moody's za konec ugotavlja še, da slovenski bančni sistem še naprej ostaja najšibkejši in kapitalsko najbolj podhranjen v regiji srednje in jugovzhodne Evrope. Obseg slabih posojil je še vedno zelo visok, položaj vseh treh bank, ki so v večinski državni lasti, pa pri tem še nadalje otežuje drža lastnikov. Vlada je namreč pri zagotavljanju finančne podpore zelo oprezna, saj po mnenju Moody'sa prepoznava fiskalna tveganja v primeru obsežnega financiranja bančnega sektorja. To se je izkazalo tudi v primeru NLB, ko je država primaknila mošnjiček pri dokapitalizaciji, a šele po izčrpanju vseh ostalih možnosti, prav tako pa si bo za nadaljnje dokapitalizacije vlada raje prizadevala najti zasebne vlagatelje.

Tujina dobro pozna slovenske težave

Odločitev Moody's ni presenetila upravitelja premoženja pri KD Skladih Primoža Cenclja, saj se, kot pravi, težav slovenskih bank zavedamo vsi, trg pa jih že dlje časa obravnava kot špekulativne naložbe. Na ocene bonitetnih agencij se še najbolj požvižgajo tuje banke, pri katerih se naše banke financirajo s pomočjo sindiciranih posojil, saj tujina naš položaj še kako dobro pozna. Pri tem bi po Cencljevih besedah postopno slabitev slovenskega bančnega sistema lahko razdelili v štiri faze: do leta 2008 so banke denar dobivale praktično zastonj, sledila pa je druga faza, ko so bila posojila še vedno na voljo, a po višji ceni. V tretji fazi so banke prejemale posojila samo še za del zapadlih sindiciranih posojil po še nekoliko višji ceni, v četrti fazi, ki traja približno zadnjo polovico leta, pa naše banke nimajo več dostopa do sredstev iz tujine, zato se poslužujejo triletnih posojil Evropske centralne banke (ECB).