V hotelirstvu in gostinstvu je že 22 let, več kot polovico tega časa je menedžer. V vseh teh letih je organiziral in vodil poroko več kot 1700 parom od blizu in daleč. Hotel vodi od leta 2008, ko je bil hotel prenovljen. »Zavestno sem se skupaj z lastnikom, ki je imel jasno izdelano vizijo, odločil za to zgodbo, saj je bil naš skupen izziv oživiti hotel, ki je tonil v pozabo. Cilj prenove je bil dobra ponudba in dostopnost vsakomur. Od samega začetka smo vedeli, kaj bi radi, nikoli pa nismo želeli le oživiti hotela, ampak celotno mestno jedro.«
Ljudje dajo vsebino
Lucija Mali je zadolžena za marketing, vskoči pa, ko je treba, in pomaga recimo na recepciji; takoj je poudarila, da je hotel Evropa sicer predvsem poslovni hotel, vendar zato ni neoseben ali celo dolgočasen. »Hotel je čudovit, zgradba je izjemna, vendar zgolj kulisa – vedno so ljudje tisti, ki to kuliso napolnijo z vsebino. Rednih gostov imamo kar nekaj, prihajajo pa iz tujine, in sicer iz znanih podjetij, ki poslovno sodelujejo s podjetji na Celjskem. Gostje so za nas na prvem mestu in naš cilj je, da jim ponudimo udobje in kakovost, povsod je možen dostop do spleta, na voljo imajo parkirišče, po napornem dnevu pa sprostitev v savni. «V kuhinji uporabljajo slovenske pridelke in proizvode, velika večina je iz okolice Celja. Temeljno vodilo je namreč kakovost. Restavracija a la carte, na katero so zelo ponosni, ni namenjena le gostom hotela, zaradi kakovosti redno prihajajo na poslovna in družinska kosila zunanji obiskovalci. Kakovost in dober glas so jim prinesli uspehe tudi pri cateringu, saj so že znani na območju vse Slovenije, večkrat letno prirejajo v restavraciji kulinarične večere, v kavarni pa vsak mesec kavarniške večere.
Izjemna ekipa v kuhinji in slaščičarni
Vse novosti, ki prihajajo iz kuhinje, najprej testirajo znotraj hiše, potem sledi izobraževanje strežnega osebja. »Danes gostje želijo vedeti, kaj jedo, kako je jed pripravljena, od kod so sestavine. Imamo tudi izobražene natakarje, sommelierje, ki znajo svetovati, in gostje se velikokrat prepustijo. Seveda pa je vedno najpomembneje, kdo je v kuhinji. In mi imamo srečo, ker je v kuhinji izjemna ekipa, tako kot tudi v slaščičarni.«
Glavna kuharica Katja Bohorč, mlada 34 let: »Naloga vodje, ki so mi jo zaupali, je izredno odgovorna in je zame pravi izziv. Veliko časa posvečamo novim jedem in novim trendom. Gostje so vse zahtevnejši, potrebujejo vedno več, da jih zadovoljiš. Ja, včasih pride tudi kdo v kuhinjo, da nas pohvali, in takrat je občutek fantastičen.«
Katja Bohorč pravi, da so sezonsko orientirani, sicer pa so v hotelski kuhinji štirje kuharji za glavne jedi, imajo pa tudi tri pomočnike, katerih naloge so tudi priprava prilog in solat. Sestanke imajo vedno skupaj s strežnim osebjem, to pa dnevno ali tedensko, odvisno od jedilnika. Takoj poudari, da je direktor izjemen (ko je to izjavila, direktorja ni bilo poleg): »V teh časih, ko vsi samo varčujejo in 'škrtarijo', posledica pa je slabša kakovost, nam direktor stalno organizira razna izobraževanja. Poleg tega redno obiskujemo za nas zanimive sejme, udeležujemo se seminarjev, obiskujemo pokušine vin... Pravzaprav skoraj vsak teden skočimo kam, da kaj novega vidimo, okusimo.«
Uživam, ko kuham
Vas zanima, kaj bo glavna kuharica jedla za kosilo? »Vsekakor meso, najverjetneje čebulno bržolo. Ko sem lačna, sicer najprej pomislim na velik solatni krožnik, ampak samoumevno je, da mora biti poleg tudi kos mesa.«
In kako je z dopustom? »Na dopust ne grem rada v hotele; potrebujem mir, popolno svobodo, kuham pa sama. Ko kuham, se sprostim, rada kuham. Ja, tudi med dopustom kuham. Ne, ne, fajn se počutim, ker uživam, ko kuham.«
Direktor Zoran Podkoritnik se bolj težko »izklopi«: »Ko grem na dopust ali službeno pot, me seveda zanimajo hoteli v krajih, kjer se mudim. In seveda jih grem tudi pogledat. Prvi vtis je vedno najpomembnejši – že pozdrav receptorja mi pove vse. Obseden sem sicer z novostmi, novitetami, sem gurman. Velikokrat skopiram tisto, kar vidim, preslikam novitete in dodam lokalni pridih. Sicer pa si, da se spočijem, največkrat zaželim miru. Ja, pa tek me sprošča, štirikrat letno grem na maraton.« Goste po dolgoletnih izkušnjah direktor spozna po obnašanju. Izredno spoštuje ljudi, ki so kaj dosegli v življenju in se ne obnašajo vzvišeno – takšni gostje znajo tudi pohvaliti, cenijo to, kar si naredil za njih v kuhinji, v restavraciji. »Kriza je prinesla hudo selekcijo med bleferji in tistimi, ki delajo že leta dobro in se že leta trudijo. Imam odlično ekipo, na katero sem ponosen. Vendar prav veliko dobrega kadra ni na trgu, zato ga moramo sami 'narediti'. V vseh teh letih smo vzgojili ogromno dobrega osebja. Po mojem je neprecenljivo, da se lahko učiš v ustanovi, ki se je pripravljena ukvarjati s teboj. Vendar je še vedno podobno razmerje – od 20 učencev, ki jih letno sprejmemo na prakso, sta dva, ki se po končanem šolanju zaposlita pri nas. Večina mladih nima prave volje do dela niti interesa.«
