"Gospod Schäuble je tisti, ki zagovarja strogo varčevalno politiko, madame Lagarde ji je ravnokar odpovedala podporo," so televizijci na kratko predstavili razdor med dvema vplivnima reševalcema evra. Še do nedavnega sta veljala za sanjski par, Schäuble in Lagardova, zadnja je še pred kratkim k "Wolfgangu, mojemu prijatelju," potovala na praznovanje 70-letnice.

Prve razpoke so se pokazale že v četrtek, ko je Lagardova za reforme v Grčiji zahtevala več časa. Da bi Grčija dosegla cilje, o katerih se je dogovorila z EU, potrebuje dve leti več, je ofenzivno zagovarjala Lagardova, medtem ko je nemški finančni minister vztrajal pri tem, da morajo Grki izpolniti vse dogovorjene naloge v času, za katerega so se dogovorili. Lagardova je prepričana, da je kriza precej globlja, kot so jo sprva predvideli, in tudi če bi Grki v kratkem sprejeli vse reforme, ne morejo zapolniti na novo nastale luknje v proračunu. Schäuble se je uklonil le toliko, da je dopustil diskusijo o časovnem načrtu, a dodal, da maratona ni mogoče zmagati, če nekdo teče v nasprotno smer.

Pravi recept za zdravljenje svetovnega gospodarstva

Letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada v Tokiu, ki se je uradno začelo včeraj, je stresni test za zavezništvo reševalcev evra v več ozirih. Prvi je bil dobesedni in je Schäubla ter Lagardovo doletel v dvorani, ko sta sedeč drug ob drugem pričakovala napeto razpravo o pravih receptih za ozdravljenje svetovnega gospodarstva. So to strogi varčevalni ukrepi ali konjunkturni paketi, naj bi ugotovili razpravljajoči, ko je prisotne v dvorani stresel potres pete stopnje. Medtem ko so domačini govorili o povsem običajnem tresenju, je dodobra pretresel tiste, ki niso vajeni vsakodnevno tako nestabilnih tal.

"To je odziv narave na takšno diskusijo," se je šalil moderator, a tako Schäublu kot tudi Lagardovi ni bilo do šale. Že v torek je Mednarodni denarni sklad znižal napovedi za rast svetovnega gospodarstva, skoraj vse države bodo imele po predvidevanjih njihovih strokovnjakov nižjo rast, kot so jo napovedovali doslej. Tako naj bi po optimističnih napovedih svetovno gospodarstvo raslo s 3,3-odstotno stopnjo v letošnjem letu in s 3,6-odstotno stopnjo v naslednjem letu.

30 milijonov več brezposelnih

V evrskem prostoru se bo gospodarstvo letos skrčilo za 0,4 odstotka, v naslednjem letu naj bi raslo z 0,2 odstotka. Kot največjo grožnjo svetovnemu gospodarstvu Mednarodni denarni sklad ocenjuje dolžniško krizo v evrskem prostoru in hkrati v svojih napovedih predvideva, da bodo Evropejci čim hitreje in čim bolj učinkovito izkoristili krizne mehanizme, pri katerih je po njihovem mnenju nujno, da evropski mehanizem stabilnosti lahko neposredno poseže v bančne sisteme.

Čeprav Mednarodni denarni sklad napoveduje skromno rast gospodarstva v evrskem prostoru v naslednjem letu, ta še zdaleč ne zadostuje, da bi se pomembno spremenili pogoji na trgu dela. Tudi sicer so podatki o globalni nezaposlenosti nadvse zaskrbljujoči. Mednarodna organizacija dela pri OZN je včeraj sporočila, da je kriza na svetu uničila na milijone delovnih mest. Danes je brezposelnih 30 milijonov več ljudi kot pred štirimi leti, 40 milijonov jih je iz obupa že prenehalo iskati delo.