V Evropi so zasebni investitorji v radarske sisteme redkost
V njem se je Neville Warmink iz družbe Gatsometer čudil negativnemu odzivu Mariborčanov nad prekrškovnim sistemom, ki ga je v okviru razvpitega 30-milijonskega javno-zasebnega partnerstva postavila družba Iskra Sistemi. Warmink je pravilno domneval, da je srd tudi posledica dejstva, da je investitor zasebnik. Po njegovih besedah je bil mariborski projekt tudi zanje neobičajen, ker prekrškovne sisteme sicer po Evropi praviloma namešča državna ali deželna oblast.
Dnevnik je Warminku pojasnil vse sporne plati Iskrine naložbe, omenili smo mu tudi dejstvo, da 92 odstotkov prihodkov iz naslova pobranih kazni pobere zasebnik. Na podlagi teh informacij mu je mariborski upor postal bolj razumljiv. »V ZDA mi je znanih nekaj primerov, ko so zasebniki namestili naše nadzorne sisteme. Vendar ne dobijo 92 odstotkov pobranih kazni. Številka je bližje tistemu odstotku, ki ga dobi vaša občina,« nam je v sredo razložil Nizozemec.
Včeraj nas je poklical znova in nam sporočil, da so jih klicali iz Iskre Sistemov in jim poslali (pomanjkljiv) prevod članka. Kakopak tega niso storili zato, da bi izrazili svoje zadovoljstvo nad tem, ker je Warmink govoril s slovenskim novinarjem.
Oblasti so rade skrivnostne
Družbo Gatsometer smo pred prazniki pisno zaprosili za njihovo študijo, v kateri bi nam predstavili, kako so v kakšnem zahodnoevropskem mestu namestili svoje sisteme za nadzor nad prehitro vožnjo in vožnjo v križišče pri rdeči luči. »Žal vas moramo obvestiti, da za Evropo nimamo študij, ki bi jih lahko predstavili javnosti. Ministrstva, lokalne oblasti, javni in zasebni sektor pač ne želijo deliti javnosti informacij v zvezi z nadzorom hitrosti vožnje in vožnje v križišče pri rdeči luči,« nam je v četrtek zvečer odpisal Warmink.
Opozoril nas je še na dejstvo, da v številnih državah javno-zasebne družbe upravljajo nadzorne sisteme. »Povedano drugače; te družbe prejmejo določen odstotek prihodkov. V ZDA je to povsem običajno in tudi naša družba v več zveznih državah upravlja kamere, nato si delimo prihodke z lokalnimi skupnostmi. Razumem, zakaj vozniki ne marajo prekrškovnih sistemov, še posebej v primerih, ko se zasebne družbe udeležujejo v prihodkih. Kar šteje, je zmanjšanje števila nesreč, manj poškodb in smrtnih žrtev.«
Kanglerjevo kupovanje časa
Mariborski župan Franc Kangler je tik pred zdajci odpovedal za včeraj napovedano izredno sejo mestnega sveta, katere sklic je zahtevalo 12 svetnikov, večinoma opozicijskih. Župan je to utemeljil z argumentom, da predlagano gradivo ni primerno in sprejemljivo za obravnavo. »Tudi nadzorni odbor je na predloženo gradivo podal enako stališče,« je zapisal Kangler, »ob tem pa pozval občane in sredstva javnega obveščanja, da pokažejo več strpnosti do uvedbe avtomatiziranega nadzora prometa.«
Te strpnosti pa v Mariboru ni; doslej je pogorelo že sedem »lačnih francev« (radarskih stolpov). Skupina na spletnem omrežju Facebook z naslovom Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora šteje že več kot 5500 članov. To je 400 ljudi več, kot ima župan prijateljev na Facebooku. Omenjena skupina je vabila člane, naj ob 12.30 pridejo v mesto in pred sedežem občine protestno prižigajo nagrobne sveče. Pozivu se je odzvala le peščica ljudi.
»Župan Kangler si z nezakonito prestavitvijo seje zgolj kupuje čas, zato da bi lahko investitor v vmesnem času dopolnil in pripravil dokument o investicijskem programu. Ta program po našem prepričanju sploh ne obstaja, saj ga doslej, po več zahtevah, nismo mogli dobiti v vpogled,« trdi mestni svetnik Tone Gačnik (Socialni demokrati), prvopodpisnik zahteve za sklic izredne seje. »Investitor je na organih občine večkrat poudaril, da zaradi občutljivosti posla ne dobi bančnega posojila in so se zato najprej usmerili v montažo nadzorih naprav in v služenje denarja. Niso pa najprej izpeljali bistva javno-zasebnega partnerstva, to je posodobitev semaforskih naprav in gradnje prometne infrastrukture.«
