A tako na občini kot na medobčinskem redarstvu zagotavljajo, da ni nihče od redarjev zahteval odstranitve kipov, temveč so šli samo preverit, ali ima DDT izdano soglasje za postavitev skulptur na javnih površinah. Da na obisk prihaja Janša, še pomislili niso, je zatrdil Sebastjan Zmrzljak, vodja medobčinskega redarstva Zasavje, in vsakršno povezovanje dogodkov označil za natolcevanje.
Direktor DDT Zoran Poznič je pozneje uredil formalnosti in prav na občini dobil dovoljenje za postavitev razstave na prostem, čeprav tega v preteklosti niso potrebovali za nobeno takšno postavitev, je povedala Špela Pavli, projektna vodja v DDT. Kurator razstave Tomaž Dernovšek - Vinči pa ima, čeprav so kipi ostali na svojem mestu, grenak priokus, da so jih občinski možje želeli pomesti pod preprogo. Pri tem ne gre za povsem običajne kipe, saj so njihovi avtorji, študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) pod mentorstvom profesorja Alena Ožbolta, zanje prejeli Prešernovo nagrado, prvič pa so jih predstavili pred Hišo Evropske unije na Bregu v Ljubljani.
Še več, strokovna komisija Prešernovih nagrad je leta 2010 v utemeljitvi med drugim zapisala, da si projekt nagrado zasluži tudi zaradi tega, ker zaobide galerijski prostor. »Projekt Čakajoči je umeščen v javni prostor na specifičen in učinkovit način, namreč tako, da povezuje javni prostor ulice s pol javnim prostorom atrija. (...) Na neki način je struktura dela taka, da naključnega mimoidočega (kot tudi obiskovalca z namenom) z ulice popelje v atrij, v prostor z drugačnim statusom, ki se odmika od javnega ter pridobiva institucionalni kontekst. (...) Skupina anonimnih figur iz jute s svojo pozicijo gledalca vključi v delo ter ga sooči z umestitvijo teh figur med prostor ulice in prostor institucije in na tak način med ta dva prostora umesti tudi gledalca,« je zapisano v utemeljitvi strokovne komisije.
Razstava ima povrh vsega močan simboličen pomen, saj je pred dvema letoma nastala v okviru evropskega leta socialne izključenosti. Čakajoči tako opozarjajo na uniformiranost in problem izključenosti, pravo naključje pa je, da so v Trbovljah postavljeni ravno v času vladnega obiska. »Raje bi videl, da bi si jih ogledali, če že ne ministri, pa vsaj ljudje z občine,« je o simboliki kipov dejal Dernovšek, ki v Sloveniji zaznava močno pomanjkanje tolerance, »najbolj žalostno pa je, da se to kaže ravno pri oblasti«.
A na občini zanikajo, da bi bili oni tisti, ki so, sicer šele peti dan razstave, v DDT poslali občinske redarje. Podžupanja Jasna Gabrič je namreč na družbenem omrežju Facebook pojasnila, da »oblasti niso poslale nikogar, ki bi namenoma zaradi obiska premierja zahteval odstranitev. Le redarska služba je obvestila DDT, da potrebuje za postavitev dovoljenje, tako kot vsak drug, saj je postavljena na javni površini.«
