Brane Šalamon,foto: Luka Cjuha

Minuli konec tedna je bila v Ljubljani tridnevna druga mednarodna tatu konvencija, prireditev, na kateri so se mojstri pomerili v izdelavi najboljšega barvnega in črno-belega tatuja ter najboljšega tatuja v celoti. Okoli 40 jih je pokazalo svoje znanje in umetnost izdelave tetovaž, ki že zdavnaj niso več samo statusni simbol. Nekakšne tetovaže so znane iz različnih civilizacij in različnih obdobij. Arheologi so jih našli že na mumificiranem truplu, starem pet tisoč let, odkrili pa so jih tudi na egipčanskih in drugih mumijah.

Prvi primer tetovaž so tiste, ki so si jih člani maorskih plemen z območja Nove Zelandije tetovirali na obraz, kar je bilo znamenje visokega rodu in položaja. Sicer pa je tetoviranje različnih delov telesa znano iz Afrike, še posebno med berberskimi plemeni, v Južni Ameriki med indijanskimi plemeni, na Kitajskem in še kje. Če je bilo nekoč tetoviranje dokaz statusa, je dandanes to vse bolj priljubljen način okraševanja telesa in izražanja individualizma tistega, ki se odloči za kaj takega.

"Preprosto povedano je tetoviranje vnašanje barve z iglo v kožo in gre samo za obrt, ker tetoviraš po strogih predpisih in ne po navdihu. Upoštevati moraš tehnična pravila, seveda pa je tisto, kar tetoviramo, potem res umetnost," pravi ljubljanski mojster tetoviranja Iztok Križan, ki se s takšno obrtjo v svojem Izo Tattoo studiu ukvarja že dobrih deset let. Pred tem se je veliko in uspešno ukvarjal s knjižnimi ilustracijami, vendar je bil izziv umetnosti tetoviranja zanj prevelik. Izučil se je pri slovitem zagrebškem mojstru Ninoslavu Zelenoviću in potem ugotovil, da smo Slovenci dobro sprejeli tatu kulturo in je to področje postalo zanimivo za vse več ljudi.

Saj ne gre samo za modo?

"Seveda obstajajo katalogi standardnih in najbolj razširjenih vzorcev ali podob, ki jih tetoviramo. Kaj posebnega si ne moreš izmišljevati, ker bi vse skupaj učinkovalo naivno. Pomembno je, kaj si stranka želi, in potem dobi izvirnik, ki ga ima na sebi samo ona. Pri tem je seveda pomembno obvladanje risanja. Poznamo tudi nekaj modnih smernic, ampak te so v nekem trenutku na vrhuncu, potem pa utonejo v pozabo. Modni, če uporabimo to besedo, so v zadnjem obdobju ‚lettersi‘, torej kakršnikoli napisi že, ampak ne na primer ‚rad imam Mojco‘, ker tega ne priporočamo. Kratkotrajna ljubezen izpuhti, napis pa potem ostane za vse čase. Težava je, če posameznik sprejme tetoviranje kot modo. Moda je obleka, pričeska, ki ju lahko zamenjaš kadarkoli, tetovaža pa ostane za vse življenje. Tetoviranje ne smemo jemati kot modo, ampak kot del posameznika, del sebe, če hočete."

Poseg v podobo telesa

Temeljit razmislek pred tetoviranjem?

"Vedno odsvetujemo trenutni navdih za tetoviranje, denimo po kakšni zabavi ali pa zato ker so tetovirani vsi okoli tebe. Ko se posameznik odloči za tetovažo, mora temeljito razmisliti, kaj to pomeni, nobenih dvomov ne sme biti, ker posegamo v podobo telesa. Nekateri tetovažo težko gledajo, ljudje so različni, vendar opažam, da se v zadnjem času zanjo odločajo tudi starejši, ki so že izkušeni v življenju."

Za mnoge je najpomembnejše vprašanje, ali je tetoviranje varno.

"Osebno se tetoviram samo s črno barvo, ker jo telo najbolje sprejme; tudi prve tetovaže so bile črne. Pomembno je, da se pri pravilnem tetoviranju s kožo ne zgodi nič posebnega, koža ostane gladka in ni škodljivo. Če je bilo delo opravljeno nestrokovno in se je koža med tetoviranjem poškodovala, pride do manjših brazgotin, še huje pa je, če tetovaža izstopi in ima reliefno podobo. Tetoviranje samo je varno, če za to poskrbimo. Ko sem se učil tetoviranja, sem večji del izobraževanja posvetil higieni. Rokavice so obvezne, sterilnost tudi."

Šala pravi, da si kot mladenič tetoviraš zlato ribico, ko odrasteš, imaš tetovažo kita. Kaj potem?

"Je že tako, da se spremeni tudi tetovaža, če se spremeni telo. Tudi o tem moramo razmišljati, ko se odločimo za tak poseg, ki trajno spremeni telo. Spomnite se tetovaž fantov, ki so služili vojsko v nekdanji skupni državi. Posebej moram poudariti, da je kakovostno tetovažo, kjer je barva profesionalno vnesena, nemogoče trajno odstraniti. Noben laser ne uniči tetovaže, v resnici le poškoduje kožo. Tega odstranjevalci tetovaž ne bodo nikoli priznali. Moj učitelj v Zagrebu je rekel, da bo na meni lep samo še tatu, ko bom star. Torej res velja premisliti, kakšen tatu boste izbrali."

Na prvem mestu so Japonci

Iztok Križan, ki je prejel že nekaj nagrad za svoje tetovaže in si prizadeva za strokovno delo vseh tistih, ki se ukvarjajo s takšno obrtjo in predvsem s takšno umetnostjo, je s tako imenovano konvencijo, vzorec so seveda našli v tujini, izredno zadovoljen.

"Na takšnih srečanjih pokažemo, kaj znamo, predvsem pa dokažemo, da smo zreli tudi za takšno zvrst umetnosti, ki ima že dolgo tradicijo. Slovenci se s tetoviranjem že lahko primerjamo z mnogimi v tujini, seveda pa so na prvem mestu na svetu še vedno Japonci. Njihovo tradicionalno ročno tetoviranje tebori je verjetno najtežji in tudi najbolj boleč način tetoviranja. Pri nas in na Zahodu uporabljamo sistem s strojčkom, ko igla udari pod kožo tudi do 90-krat na sekundo in vse skupaj čutimo kot nekakšen blagodejni rez. Japonski svoje irezumi tetovaže opravljajo tako, da boleče čutimo vsak pik igle v meso. Takšne tradicije ni več, ostajamo pri nebolečem načinu, ki se je zelo razširilo po drugi svetovni vojni predvsem v Ameriki. Mehičani, ki so bežali v Ameriko, so pogosto končali v zaporih in tam nadaljevali svojo tradicijo tetoviranja, še posebno njihove ‚obleke‘. Tetovirali so namreč celo telo z vzorci iz azteške zgodovine in predvsem razširili sistem tetoviranja z ‚black and grey‘, razredčeno črno barvo."

Slovenski mojstri tetoviranja so na konvenciji dokazali, da se vsekakor lahko primerjajo z mnogimi tujci, predvsem pa so dokazali, da je tetoviranje pri nas varno. Konvencija je zaradi nenavadnih in drznih pristopov vzbudila veliko pozornosti in nakazala smer, v katero gredo slovenski mojstri tetovaž. Vtetovirane podobe so zelo priljubljene po vsem svetu in v ZDA se je že več kot tretjina mladih od 18. do 25. leta odločila za vsaj eno tetovažo.