Tekst in foto:Brane Šalamon

Minuli konec tedna se je v ljubljanskem M hotelu v Šiški zbralo dva tisoč, morda celo več tistih, ki slišijo več, pravzaprav želijo slišati več. Na tradicionalni Multimedia HiFi Show, prvič je bil organiziran že davnega leta 1994, so prišli tisti, ki jim je zvok iz najsodobnejših priprav, naj bodo to iPadi, iPhoni, MP3-predvajalniki, računalniki in kar je še sodobnih digitalnih priprav, premalo. Za razliko od podobnih tujih sejmov, kjer ozračje v velikih dvoranah ni ravno prijetno, je bilo v Ljubljani drugače. Bilo je namreč skoraj intimno vzdušje, saj je bilo mogoče v prijetnih hotelskih sobah poslušati avdio komponente, zvočnike in vrhunske stereo sisteme. Ljubljanski Hi-Fi sejem je še vedno praznik za tiste, ki vedo, kaj je dober zvok, za avdiofile, ljudi, ki jih je na srečo vse več.

"Ko rečemo avdiofil, mislimo na tiste, ki imajo radi glasbo, ko se ta prepleta s tehniko, ker ti poslušalci poznajo naprave, ki omogočajo reprodukcijo zvoka na najvišji kakovostni ravni. Gre za to, da se bližamo reprodukciji naravnega zvoka, kot bi ga slišali v operi ali koncertni dvorani. Seveda so največji avdiofili tam, od koder izvira glasba, kjer je tradicija klasične glasbe, kjer je klasična glasba doma. Korenine avdiofilov so večinoma v Veliki Britaniji in tudi vodilne svetovne blagovne znamke iz sedemdesetih let so bile od tam. Če gremo v podrobnosti, ugotovimo, da so veliki avdiofili Japonci in veliko proizvajalcev vrhunske glasbene in zvočne opreme prihaja prav z Japonskega," pravi organizator tega vsakoletnega dogodka, podobnega organizira tudi na Hrvaškem, Vojko Ignjič, pred leti solastnik kranjskega Corrada, enega vodilnih slovenskih trgovcev z bolj prestižnimi avdio in video napravami.

Gramofoni se vračajo

Koliko imamo takega avdiofilstva Slovenci?

"Imamo in se med seboj razlikujemo. Vse je namreč odvisno od odnosa do poslušanja glasbe, vseeno je, ali klasične ali domače, pop zabavne ali kakšne druge. Pomembno je, da jo radi poslušamo, da uživamo v njej, ko smo na primer na koncertu. Da potem uživamo v tem zvoku in v tej glasbi tudi doma, si moramo omisliti temu primerne aparature, odvisno od želja in denarja. Tako smo že bliže avdiofilom, ki jih nenadoma začne zanimati tudi tehnika reprodukcije zvoka. Potem stremimo k še boljšemu zvoku."

Ampak takšnih je vse manj?

"V mojih časih, v 80. in 90. letih, ko smo čutili pomanjkanje vsega, smo si še kako želeli stereo, kot smo rekli gramofonom, ojačevalcem in zvočnikom. Imeli smo neverjeten odnos do vse te tehnike, potem pa je prišlo obdobje računalnikov in digitalne reprodukcije zvoka zvočnikov. Odmrli so gramofoni, magnetofoni, kasetofoni, še zgoščenke bodo kmalu odmrle, in vse se je preselilo na neke neznane računalniške strežnike v svetu, kjer je vsem dostopno vse, če seveda plačate. Mlajša generacija dandanes posluša vse digitalno, za stare vinilne plošče skoraj ne vedo več. Nekoliko starejša generacija je kriva, da so mlajši izgubili stik z avdofilijo, ker jih nismo pravočasno usmerili v poslušanje kakovostnega zvoka. Dandanes iščemo poti, da združimo vse to, da iz digitalnih vsebin, ki so vsepovsod in vedno dostopne, prek konverterjev vse to spremenimo v analogni zvok. To je zvok, ki daje toplino klasičnega gramofona ali magnetofona, ko je mnogim še ostal okus po vonju elektronk in ko smo imeli poseben odnos do plošč, ki so se hitro opraskale, odnos do tehničnih naprav in na koncu koncev do same glasbe.

Na srečo se mladi vračajo nazaj k zvoku in upam, da bodo postali avdiofili, ko bodo enkrat slišali, kaj je v resnici zvok, ki ne prihaja iz kakšnega računalniškega zvočnika ali iPada."

Par zvočnikov za 24.000 evrov

Ampak to so vendar prestižne, drage priprave?

"To je delno res, ko govorimo o kakovosti zvoka in o tem, kaj te priprave omogočajo, posledično je temu primerna cena. Potem je tu še oblikovanje, ki je seveda res nekaj posebnega, ker gre vendar za poseben zvok, počasi pa pridemo tudi do prestiža."

Ko seštejemo cene posameznih komponent, res pridemo do prestiža. Da sestavimo gramofon srednje kakovosti, moramo za zvočnico oziroma iglo odšteti do tri tisoč evrov, ročka je dva tisočaka dražja, sama osnova gramofona pa tja do deset tisoč evrov. Za predvajalnik zgoščenk lahko odštejete tudi dvajset tisoč evrov, dodati moramo še kakšnih šest tisoč evrov za predojačevalnik in deset tisoč evrov za končno stopnjo. Par zvočnikov nas stane okoli 24.000 evrov, dodajmo pa še kakšnih 30.000 evrov za kable, da vse to povežemo. "Teh 80.000 evrov je nekakšna sredina in ne gre za prestiž, gre za vrhunski zvok in tudi Slovenci smo za to pripravljeni odšteti toliko. Če hočete, si komplet za poslušanje glasbe res lahko sestavite že za dva tisočaka, končna meja pa je tam pri milijonu."

Milijon evrov, da bi poslušali vrhunsko glasbo doma?

"Tisti Slovenci, ki imajo denar in teh ni malo, si to lahko privoščijo, želijo si vrhunec pred zvočnikom. O teh vrhuncih pred zvočnikom sem razmišljal že pred dvajsetimi leti, zadnjih pet let sem vložil v razvoj in sedaj lahko ponudim trgu svoje zvočnike, ob katerih ima poslušalec občutek, da sedi v koncertni dvorani. Da sliši vse prehode, da vokali ne zamažejo zvoka inštrumenta in da zvočniki spremljajo dinamiko, ki jo sicer podoživimo na koncertu. Predstavljajte si, da ko na koncertu glasbenik udari v boben, se po dvorani zasliši eksplozija zvočnega valovanja, ko ga je konec, ga je konec, ne pa da zvočnik nato še nekaj momlja. Po vseh letih razvoja sem dosegel, da imamo zvočnike, ki nas preselijo v glasbeno dvorano," pravi Vojko Ignjič, ki je svojemu podjetju nadel izvirno ime s slovenskim pridihom, Gallus Audio Technology. "Naš Gallus je bil nekaj posebnega in tudi ti zvočniki so nekaj posebnega, filozofijo odnosa do zvoka pač prenašam prek teh zvočnikov."

Bodoči avdiofili

Seveda so tudi na slovenskem trgu že nekaj let prisotni na videz ceneni izdelki proizvajalcev z Vzhoda, še posebno s Kitajskega. Dandanes nam tudi napis made in China zagotavlja kakovostne ali vrhunsko oblikovane izdelke področja avdia in videa, vendar tisto pravo seveda ni v prodaji v običajnih trgovinah. Avdiofili so podobni nekaterim, ki znajo še posebno uživati v dobri hrani, dobrem vinu in vlečenju dobrih cigar, čeprav slednje res ni zdravo. Pri tem gre za ljubitelje glasbe, ljubitelje zvoka, ki so dokazovali svoj posebni status. Na srečo se dandanes tudi to spreminja in svojo filozofijo odličnega zvoka prenašajo na mlajše, ki sicer še vedno prisegajo na naprave, ki so zaradi popularnosti tržnih znamk preplavile svetovne trge.

"Nujno je, sicer bodo s temi, velikokrat nepotrebnimi slušalkami na ušesih oglušeli. Res je, da je dandanes dostop do glasbe veliko bolj preprost, kot je bil v času moje generacije, pomembno pa je, da znajo še posebno mladi slišati ta zvok v pravi kakovosti. Ko slišijo, kaj zmorejo aparature, kaj ponujajo, in ko podoživijo to glasbo, lahko rečem v živo pred zvočniki in gramofonom, tedaj jih to povleče in so na poti, da postanejo avdiofili. Šele takrat bodo zares uživali od poslušanju svoje glasbe," razmišlja Vojko Ignjič in upa, da bo ljubiteljev dobrega zvoka in uporabnikov najnovejših tehnologij še več.

Vračamo se korak nazaj in čeprav je veliko digitalnih vsebin, na trg ponovno prihajajo "vinilke", tiste legendarne gramofonske plošče, ki so v svetu glasbe naredile revolucijo, katere sadove uživamo še danes.