Slovenija je kljub zadnjim vladnim varčevalnim ukrepom, ki posegajo v socialne prejemke, vključno s starševskim dopustom (po novem velja za prve tri mesece 100-odstotno nadomestilo, za preostalo obdobje pa 90-odstotno), še vedno med državami, ki veljajo za materam bolj naklonjene. Za zgled so ji lahko Norveška in druge skandinavske države, ki postavljajo družinske oziroma starševske vrednote v središče družbe in države. Nikakor pa ne gre slepo slediti Združenim državam Amerike, ki so brez (prave) materinske politike in kjer se novopečeni starši in njihovi otroci otepajo z najmanj prijaznimi razmerami. V grobem: ameriški družinski in zdravstveni zakon (FMLA -Family and Medical Leave Act) tamkajšnjim mamam ali očetom - v primeru, da ga niso porabili za druge zdravstvene razloge - priznava le 12 tednov neplačanega dopusta z zagotovilom, da jih ob vrnitvi na delo njihovo delovno mesto še čaka.
Čeprav je v zadnjih letih nataliteta v Sloveniji presegla običajnih 1,27 otroka na žensko, nizka stopnja rodnosti predstavlja skupni problem demografskih sprememb, s katerimi se sooča Evropa. Lani je statistični urad prvič po letu 2003 zabeležil upad števila živorojenih otrok v Sloveniji. Rezanje javnih financ pri porodniškem in starševskem nadomestilu ima lahko tako precej bolj temne posledice v prihodnosti, kot si morda predstavljajo v vladi.
