V kabinetu patriarha Irineja nad pobudo iz krogov pravoslavne cerkve v Ljubljani po naših informacijah niso bili navdušeni. Na vprašanje, ali so jo sprejeli, nismo dobili jasnega odgovora, so pa nam pa po telefonu nedoumno zatrdili, da takšne pobude ne more obravnavati ne urad svete sinode ne urad patriarha. "Če hočejo gospodje drugačno organiziranost ali reformiranje SPC v Sloveniji ali kar-že-hočejo, naj spoštujejo predvideni postopek. Pobudo morajo najprej poslati zagrebško-ljubljanskemu metropolitu Jovanu, le v primeru, da jo ta zavrne, pa jo lahko pošljejo njegovi svetosti patriarhu Irineju, in to z redno pošto," je povedal predstavnik patriarha, ki ni želel, da zapišemo njegovo ime. Dodal je še, da se prinašalci peticije niso vnaprej najavili in da takšnega predloga v SPC ne pomnijo.

Kaj piše v peticiji

"Sodobni način življenja, komunikacijska zmeda in razpršenost pripadnikov našega naroda po vsej Sloveniji vodijo v neizbežni proces izgubljanja nacionalne in verske identitete. Če želimo, da tudi druga, tretja in vse prihodnje generacije pripadnikov našega naroda ostanejo tisto, kar so bili njihovi očetje in dedovi, bo treba narediti veliko več, tako na državnem kot na cerkvenem področju," so med drugim zapisali v pobudi in poudarili, da je mogoče na kvaliteten premik v procesu ohranjanja verske in nacionalne zavesti računati le v primeru, če bo SPC v Sloveniji imela svojega vladiko.

Zagrebške metropolije ne krivijo za nakopičene probleme, jasno pa dajo vedeti, da 40.000 Srbov oziroma pravoslavnih vernikov, kolikor jih po popisu iz leta 2001 živi v Sloveniji, potrebuje več od onega, kar so jim zagotavljali iz Zagreba - boljo organiziranost, tesnejše stike znotraj skupnosti, hitrejšo dograditev infrastrukture za kvalitetno druženje ter nove cerkve in objekte za druženje in učenje. V pobudi so kar dvakrat opozorili, da je pobuda izšla iz Bele krajine, od ljudi, ki so kljub zgodovinsko pogojeni odrezanosti od matičnega naroda ohranili vero in jezik.

Konflikt je "oster in resen"

Kdo so avtorji pobude, nam ni uspelo izvedeti. Po nekaterih informacijah naj bi jo poleg podpirali zlasti visoko izobraženi ljudje srbskega porekla v Sloveniji. Vsaj moralno jo zagotovo podpira tudi paroh Peran Bošković, ki od aprila letos ni več zakoniti zastopnik SPC, čeprav vsa leta v širši javnosti velja za umirjenega in konstruktivnega verskega voditelja, ki je veliko storil za pozitivno podobo srbske manjšine med Slovenci. Bošković trdi, da je sam zaprosil, da si delo v skupnosti razdeli z drugimi petimi duhovniki v Ljubljani.

Paroh z nami o sami pobudi ni hotel govoriti, saj mu cerkvena pravila prepovedujejo tovrstno angažiranje. Dal pa je vedeti, da konflikt z Zagrebom traja dolgo in da je "oster in resen". Po mnenju paroha gre za različne interese in nerazumevanje upravičenih želja tukajšnjih vernikov. Priznava tudi, da so bila notranja nesoglasja v skupnosti, ki so se okrepila med skoraj končano gradnjo 3 milijone vrednega kulturno-pastoralnega centra, dodatni razlog za pobudo. Kot pravi, "nekaterim" tudi ni bilo po volji, da je vsa leta enako oddaljen od levih in desnih vlad in da z vsemi konstruktivno sodeluje. Nekatere naj bi motila tudi njegova "prevelika" ekumenska usmerjenost: zlasti tesne povezave z RKC.

Ovadba posledica jeze Zagreba?

Z druge strani je slišati drugačne zgodbe, ki so jih polne tudi anonimke, ki od časa do časa priromajo na medije. Julija letos je prav anonimni informator medije seznanil, da je bila zoper paroha Boškovića na ljubljansko tožilstvo vložena ovadba zaradi domnevne odtujitve 800 000 evrov pri gradnji centra. Po parohovih besedah je vse v ovadbi čista laž, z ljubljanske policijske uprave pa so nam na vprašanje o usodi ovadbe odgovorili, da je zadeva glede suma kaznivih dejanj v povezavi z izgradnjo centra še vedno v predkazenskem postopku in da nam zaradi tajnosti omenjenega postopka in varstva osebnih podatkov več informacij ne morejo posredovati. Dejstvo je tudi, da je metropolit Jovan odbor za gradnjo centra, ki je s pomočjo nekaterih znanih ljudi, med njimi Petra in Nikole Damjanića pomagal zbrati donacije v višini 1, 5 milijona evrov, lani novembra razpustil, čeprav center še ni dograjen do konca. Naši viri pravijo, da so se trenja med Srbi oziroma pravoslavci začela, ko so v Zagrebu ugotovili, da je vrhnje nadstropje centra namenjeno prostorom za bodočega vladiko, da so torej želje po osamosvojitvi od Zagreba žive in realne. Tudi ovadba naj bi bila delo navez z Zagrebom.

V anonimki, ki smo jo skupaj s kopijo pisma, ki ga je ljubljanski župan Jankovič konec aprila pisal metropolitu Jovanu, prejeli prejšnji teden, pa je "Srpska Skupnost Slovenije", ki je nismo mogli identificirati, navedla niz domnev o tem, da Boškovića ščiti politika, s pomočjo vplivnih posameznikov predvsem župan Janković. V anonimkah omenjeni Nikola Damjanić zagotavlja, da je interes, ki se skriva za pobudo, interes vseh Srbov. "Ne gre za nobeno subverzivno dejavnost. Radi bi dokončali center, radi bi se organizirali tako, da bi bilo najbolje za tukajšnjo skupnost. Nekaterim to ni všeč, ljubše jim je, če s sredstvi upravljajo v Zagrebu, tako je več možnosti za ribarjenje v kalnem. Drži pa, da so zdrahe v skupnosti oživile idejo o samostojnosti. Naklonjenosti Zagreba za odcepitvene težnje seveda ne pričakujemo. Tudi zato se je civilna pobuda obrnila neposredno na patriarha Irineja," pojasnjuje Damjanič.

Jankovićevo vmešavanje v cerkvene zadeve

V bran Boškoviću se je odločno postavil tudi Zoran Janković. Konec aprila je pisal srbskemu patriarhu Irineju, v katerem je kot ljubljanski župan izrazil zaskrbljenost nad odnosi med metropolijo in SPC v Ljubljani. "Moram poudariti, da smo imeli v duhovniku Boškoviću v preteklih letih izjemnega sogovornika, uglednega someščana in dobrega prijatelja. Vse smo naredili, kar je bilo v naših močeh, da se obnovi cerkev Svetega Cirila in Metoda ter da se jo na odgovoren način zaščiti. V okviru naših zmožnosti smo podprli in pomagali tudi pri projektu gradnje kulturno-pastoralnega centra, kjer smo se zbrali minulo nedeljo," je v pismu navedel Janković in nadaljeval: "Zaskrbljen sem nad odstranitvijo Boškovića tako s čela projekta, ki smo ga skupaj podprli in bi moral biti kvalitetno zaključen, kot z vrha cerkve v Ljubljani."

Ali je Janković kot župan prestolnice in prvak največje opozicijske stranke s svojim pismom prestopil ustavno določeno mejo med državo in verskimi skupnostmi, smo povprašali sociologa dr. Aleša Črniča z ljubljanske fakultete za družbene vede. "Žal je očitno potrebno zmeraj znova opozarjati na neko povsem jasno pravilo: ustavna ločitev med državo in religijo je seveda obojestranska, cerkve so ločene od države in država od cerkva. Med drugim to pomeni, da sta tako država kot cerkev avtonomni v svojem delovanju," poudarja dr. Črnič. Po njegovih besedah so zato vsi poskusi neposrednega vplivanja politikov na kadrovski izbor v cerkveni hierarhiji sporni: "Kakor so sporni vsakršni neposredni poskusi vplivanja cerkva na imenovanje v državni uradniški hierarhiji - spomnimo se samo ekstenzivnih aktivnosti RKC in Sveta krščanskih cerkva v podporo dolgoletnemu (in v mnogočem spornemu) direktorju urada za verske skupnosti in njihovemu ostremu nasprotovanju imenovanju Aleša Guliča na to mesto."

Z MOL so nam sporočili, da je župan nikakor ni imel namena se vmešavati v notranje cerkvene zadeve. "Župan je le poudaril, da z g. Boškovićem dobro sodelujemo. Javno znano je tudi, da je Janković ateist, kljub temu pa ima dobre odnose z vsemi verskimi skupnostmi v Sloveniji," so še poudarili v mestni hiši.

Damjanić, ki je Boškoviću pomagal pri zbiranju donatorskih sredstev za gradnjo kulturno-pastoralnega centra, nam je potrdil, da je prav on županu Jankoviću prenesel prošnjo vernikov za pomoč pri ureditvi razmer. Tudi on poudarja: "Župan se z ničemer ni vmešaval v verske zadeve, zapisal je le svoje mnenje o pozitivnem prispevku paroha Boškoviča pri obnovi cerkve, gradnji centra in vodenju skupnosti."