Takšnega ima za seboj tudi seat toledo. Če je z zadnjo fazo v obliki četrte generacije odrasel do te mere, da bo po nekaj težkih letih znova dorasel tekmec na avtomobilskem trgu z jasno izraženo identiteto, bodo seveda povedali kupci. Ima pa za to zdaj vse potrebne atribute.
Toledo se je namreč vrnil h koreninam, saj je to zdaj znova tiste vrste avtomobil, kakršen si je pred dobrima dvema desetletjema ustvaril ime - petvratna limuzina privlačne, a ne preveč izstopajoče oblike, z urejeno in dovolj prostorno notranjostjo. Težavno odraščanje je toleda vmes peljalo prek štirivratne limuzine v drugi generaciji ter oblikovnega petvratnega posebneža s čudnim zadkom v tretji generaciji, ki je sicer imel peščico oboževalcev, večini pa je bil že kar preveč poseben. Zato ni čudno, da se je po "zmedi", ki jo je ustvaril pri sebi in posledično tudi pri kupcih, pri katerih je vzbujal vse manj zanimanja, leta 2009 za nekaj časa poslovil, zdaj pa se vrača na ceste takšen, kakršen bi moral vseskozi biti - pri Seatu so namreč ocenili, da se bo potreba po tovrstnih avtomobilih v bližnji prihodnosti močno povečevala, novonastali položaj pa naj bi toledo s pridom izkoristil.
Za to ima resnično kar nekaj asov v rokavu, a je tudi res, da ne gre mimo kakšne pomanjkljivosti. V nasprotju s svojim zadnjim predhodnikom oblikovno ta 4,48 metra dolg avtomobil ni nikakršen posebnež, temveč povsem umirjen, morda celo konservativen petvratnik. Tega mu na prvi pogled sicer ne bi pripisali, saj zadek ni tako zelo kratek, se pa dejstvo, da se skupaj z njim pri odpiranju dvigne tudi zadnja šipa, hitro izkaže za dobrodošlo in uporabno. Sploh pri nalaganju večjih predmetov v prtljažni prostor, ki je s 550 litri za tako velik avtomobil prostorsko izjemno radodaren. In kar je prav tako zelo pohvalno: prostora je dovolj tudi v potniški kabini, tudi za višje ljudi in tudi na zadnjih sedežih. Pri prednjih smo pogrešali malce več bočnega oprijema in malce daljši sedalni del. Armaturna plošča je medtem germansko urejena in brez kakšnega španskega pridiha, a zelo pregledna in iz kakovostnih materialov.
Kakovostni so tudi motorji in menjalniki, sicer pa izpod Volkswagnove strehe česa drugega niti ne bi pričakovali. Na bencinski strani bodo na voljo štirje motorji - trivaljni 1,2-litrski s 55 kilovati (75 konji) in trije turbinski štirivaljni, 1,2-litrska s 63 kW (85 KM) in 77 kW (105 KM) ter 1,4-litrski z 90 kW (122 KM). Dizelski motor bo 1,6-litrski s 77 kW (105 KM), a bo, kot tudi najmočnejši 1,2-litrski bencinski, na voljo tudi v bolj zelenih različicah. 1,4-litrski bencinski motor bo na voljo zgolj s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom DSG, najmočnejši 1,2-litrski s 6-stopenjskim ročnim, vsi drugi pa s 5-stopenjskim ročnim. Sami smo preizkusili močnejšo različico 1,2-litrskega bencinarja in se prepričali, da se toledu odlično poda, tudi občutek za volanom avtomobila je na splošno pozitiven.
Na resnejše sodbe bo treba še malce počakati - novi toledo, sicer oblikovni brat škode rapid, bo na naše ceste zapeljal predvidoma šele marca prihodnje leto, stal pa naj bi nekje okoli 12.000 evrov.
več fotografij na www.dnevnik.si
