Ameriški strokovnjaki so že pred leti začeli opozarjati, da je pomanjkanje gibanja nevarno prav tako kot kajenje in da se je na lestvici nevarnih razvad uvrstilo na drugo mesto med najpogostejšimi zdravju škodljivimi razvadami. Američanom stopajo ob bok britanski znanstveniki, ki poudarjajo, da je kajenje in njegove posledice mogoče objektivno primerjati s posledicami posedanja pred TV-zaslonom oziroma s poležavanjem na kavču ali udobnem fotelju. Strokovnjaki z Otoka pri tem opozarjajo, da ni dovolj opustiti le eno slabo navado, druge pa obdržati v upanju, da nam ne bodo škodile. Med učinkovito gibalno dejavnost sodijo tudi vsakdanja gospodinjska opravila.
Skupina znanstvenikov s harvardske medicinske fakultete (Harvard Medical School) ob koncu raziskave, predstavljene v znanstveni reviji The Lancet, ugotavlja, da je v globalnem merilu prav pomanjkanje telesne aktivnosti usodno za najmanj 10 odstotkov sodobnega prebivalstva, kar pomeni, da desetina ljudi umre zaradi nezadostne fizične aktivnosti. Zasedenost in neaktivnost povzročata vrsto zdravstvenih težav (bolezni srca in ožilja, rak dojke, rak črevesja, diabetes, psihične motnje, obolenja prebavil in gibal itd.). Britanska nacionalna zdravstvena organizacija (NHS) svetuje, da naj bi človek vsak teden namenil vsaj dve uri in pol primerno intenzivni telovadbi.
Vodja raziskave in profesorica na medicinski fakulteti na Harvardu I-Min Lee pravi, da je ne preseneča dejstvo, da je pomanjkanje gibanja skoraj enako nevarno kot kajenje. Danes je na svetu ena četrtina ljudi kadilcev, dve tretjini pa sta premalo aktivni. Dober način, kako poskrbeti za gibanje, je, če se v službo ne odpravimo z avtomobilom, ampak s kolesom, rolerji ali peš, če nam okoliščine to dovoljujejo. Navadi opuščanja vožnje z avtomobilom lahko dodamo še hojo po stopnicah namesto uporabe dvigala in pogoste sprehode v naravi, tek namesto hoje, živahnejše gibanje pri običajnih opravilih itd...
Po meritvah raziskave Eurobarometer iz leta 2007 naj bi bila najpogostejša slaba navada Evropejcev prav kajenje, pomanjkanje telesne aktivnosti pa je pristalo na drugem mestu. Po podatkih iz istega leta naj bi kadilo 28 odstotkov Slovencev, le 16 odstotkom pa primanjkuje časa za telovadbo, kar pomeni, da smo Slovenci med tistimi evropskimi narodi, ki telesne vadbe ne zanemarjajo. Enako na podlagi izsledkov raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008 - Z zdravjem povezan vedenjski slog potrjuje tudi poročilo CINDI, po katerem naj bi gibanju namenili en do dva dni tedensko, nekako 20 odstotkov Slovenk in Slovencev pa gibanju nameni celo kak dan več.
