In ta impotenca je le preslikava stanja stvari v družbi. Skozi informativne oddaje lahko Slovenijo na televiziji vidimo kot eno nepretrgano zaporedje neučinkovitih potez. Brez strategije, brez koncepta, brez liderja in brez predrznosti. Vdanost v trenutno stanje in prazno mlatenje najbolj odgovornih. Prosto po Milovanoviču, govorijo, ne da bi prej pomislili z glavo. Ter prazno upanje, da nas bodo rešili drugi: Evropa, Nemčija, Merklova, Unija, zlato fiskalno pravilo ali spremembe zakona o referendumih. Temu se preprosto reče neznanje. Tako kot naši nogometaši ne spacajo skupaj treh podaj, ne znajo ustavljati žoge, se ne znajo odkrivati in v obrambi tekajo kot zbegane kure, se naši najbolj odgovorni politiki pred kamerami sončijo brez jasne slike in predstave o tem, kje je rešitev. Tista zguncana floskula, da so itak za vse krivi drugi, ne najde več pravega naslovnika. In potem bomo jasno fasali gol v podaljšku po lastni neumnosti.
Ena taka luzerska situacija, ki jo dopolnjuje tudi zgodba o usodi nacionalne televizije in radia. Zdaj ko jim preti za deset odstotkov manjši dotok iz pipice uporabnikov električne energije, se jim je podrl svet. Absolutno napačen pogled. Če so vsi odgovorni z nacionalke zadnjih petnajst let jamrali, kako ne morejo nič narediti, imajo zdaj lepo priložnost za totalen obrat. Redefiniranje poslanstva in programa. Priložnost, da se vse začne znova. Brez jamranja, ampak z vizijo in konkurenčnim programom. Največja bedarija, ki se te dni rola po sceni, je poziv, naj gledalci sami glasujejo o tem, katere oddaje naj se črtajo in katere ostanejo. Približno takšna oslarija kot pred leti poziv, naj vsi državljani podajo predloge za člane programskega sveta te institucije. Neke vrste resničnostni šov, v katerem zmagajo ljudje z ulice. No name druščina za velike odločitve.
Zvezde so mimo. To je pogruntal tudi Branko Đurič in na komercialki v eter poslal Čisto desetko z dokaj neznanimi obrazi. Obljubljajo, da se bomo zabavali. V sredo smo se čudili predvsem tistemu prašičku namesto psa ali mačke, zaslutili, da se bo dogajalo še marsikaj, in fasali dobro poanto: denar je mimo. Od zdaj naprej bomo delali samo še za hrano in stanovanje. Denar pa bomo dobili le iz dobička, ko bo, če bo. Torej, nov ekonomski model za krizne čase. Model, ki temelji na sreči. Ena velika loterija. Ali kot je ob naših nogometnih porazih izjavil Brane Oblak: mi lahko naredimo rezultat le, če imamo dobrega golmana, dobrega sodnika in malo sreče.
O napadu in glavah pa nič…
