Zmagovalka volitev je desnosredinska liberalna stranka VVD dosedanjega premierja Marka Rutteja. V 150-članskem parlamentu bo imela 41 sedežev ali deset več kot doslej. Na drugem mestu je levosredinska laburistična stranka PvdA Diederika Samsoma, nekdanjega aktivista Greenpeacea, ki se je odlično odrezal v televizijskih soočenjih. Imela bo 39 sedežev oziroma devet več kot doslej.

Stranki imata skupaj dovolj glasov za sestavo vlade, ne pa tudi za večino v zgornjem domu parlamenta. Čeprav sta Rutte in Samsom v predvolilnih soočenjih zavračala sodelovanje v koaliciji (nista pa ga povsem izključila), analitiki napovedujejo, da je "nasilna poroka" praktično neizbežna. Ena stranka brez druge ne more sestaviti verodostojne koalicije, pričakujejo pa, da bosta vanjo povabila še kakšno manjšo partnerico.

Koalicijska usklajevanja bodo vsekakor naporna, saj imata voditelja drugačne poglede na evropsko politiko do izhoda iz krize. Rutte je zagovornik nemškega pristopa in finančne discipliniranosti Nizozemske, ene zadnjih evropskih držav z najvišjo kreditno oceno bonitetnih hiš. Zagovarja izvajanje bolečih varčevalnih ukrepov v državah prejemnicah pomoči in je bil doslej ob Finski glavni zaveznik nemške kanclerke. Samsom je bliže francoskemu pristopu in bi povečal porabo ter zvišal davke za bogate. Pri rezanju proračuna pa bi bil bolj zmeren in je med kampanjo obljubljal "bolj socialno Nizozemsko" ter tudi več prilagodljivosti pri zahtevah do Grčije.

Wilders je doživel hud poraz. Njegova Stranka za svobodo je dobila petnajst poslancev oziroma devet manj kot doslej. Wildersu se očitno ni splačalo, da je svojo siceršnjo retoriko proti priseljencem in islamu tokrat zamenjal z zahtevo po izstopu iz Evropske unije ter po vrnitvi h guldnu. Volilci so ga očitno kaznovali tudi zato, ker je bil kriv za predčasne volitve, saj je aprila umaknil podporo vladi pri sprejemanju varčevalnih ukrepov.

Razočarana je tudi evroskeptična levičarska Socialistična stranka. Še pred tedni so ji ankete obetale celo boj za zmago, potem pa je potonila in na koncu ostala pri dosedanjih petnajstih sedežih, kar so pripisali tudi slabim nastopom voditelja Emileja Roemerja. V parlament se je uvrstilo enajst strank.