Kot je pred zbranimi vodji slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini ter vodilnimi iz notranje službe zunanjega ministrstva dejal Erjavec, se mora Slovenija v spremenjenih mednarodnih razmerah prilagajati novim izzivom.
Diplomate je pozval k skupnemu strateškemu razmisleku o prednostnih nalogah slovenske zunanje politike in mehanizmih za njeno izvajanje, so sporočili z zunanjega ministrstva.
"Razmisliti moramo o naših dosedanjih usmeritvah in tradicionalnih partnerstvih, nato pa na podlagi resne analize narediti korak naprej," je menil minister. Poudaril je še, "da bo le s sodobno in vsebinsko zunanjo politiko Slovenija lahko uspešno utrjevala svoj ugled v mednarodni skupnosti".
Vzporedno s spreminjanjem prioritet in vsebin potekajo tudi spremembe, ki naj bi pripomogle k bolj varčnemu in racionalnemu delovanju ministrstva, obenem pa še vedno omogočale učinkovito opravljanje zunanjepolitičnih nalog.
Po ministrovih besedah odločitev o zaprtju šestih diplomatsko konzularnih predstavništev ni bila lahka, hkrati pa je zapiranje priložnost za začetek procesa rekonfiguracije diplomatske mreže.
"Takoj ko bodo materialni pogoji to dopuščali, je potrebna preusmeritev v regije in države, ki so novi nosilci politične ter gospodarske moči," je še izpostavil minister, ki je ob tem diplomate pozval, naj s svojimi bogatimi izkušnjami tudi v prihodnje inovativno in odgovorno opravljajo svoje delo.
Diplomate je nagovoril tudi predsednik Türk, ki je podobno kot Erjavec izpostavil, da "trenutne mednarodne razmere zahtevajo skrbno razmišljanje in zrele odločitve".
Pred razpravo o predlogih za prihodnost pa je po mnenju Türka treba znova poudariti, da razmere doma ključno vplivajo na zunanjo politiko. "V tem pogledu seveda je jasno, da mora Slovenija izboljšati svoje notranje razmere - gospodarske in politične. Kajti le uspešna država, država, ki je uspešna v reševanju svojih gospodarskih problemov, ki uspešno vodi svojo notranjepolitično razpravo, samo taka država je lahko zunanjepolitično uspešna," je poudaril.
"Slovenija potrebuje čim bolj dejavno vlogo, potrebuje dejavno vlogo v okviru Evropske unije še posebej, in potrebuje domiselnost v odnosih z velikimi silami, visok profil zunanje politike in seveda trajno napredovanje s sosedi," je dodal predsednik republike.
Slovenija se bo po njegovih besedah tudi morala odločiti med dvema možnostma za nadaljnjo pot. "Preprosto lahko izberemo konservativni vidik in se osredotočimo na najbolj neposredne naloge, ki vključujejo dobre sosedske odnose, gospodarsko diplomacijo in našo vlogo na Balkanu," je dejal.
Nadaljeval pa je, da "po drugi strani lahko Slovenija izbere bolj ambiciozno pot, ki vodi do dejavnejše vloge pri oblikovanju zunanje in varnostne politike Evropske unije, bolj domiselne vloge v odnosih z velikimi silami in visokega profila v multilateralni diplomaciji, predvsem v zvezi s človekovimi pravicami, humanitarno pomočjo in mednarodnim pravom".
"Pred začetkom podrobnejšega dela pa je treba doseči širše politično soglasje in politično odločitev. V politiki velja, da sta pri odločanju med izbirami politična volja in smisel za zdravo ambicioznost bistvenega pomena," je še dejal Türk.
Posvet diplomacije je namenjen pogovorom o praktičnih zadevah notranje organizacije ter o aktualnih mednarodnopolitičnih vprašanjih. V sredo pa bo v Mariboru potekal še gospodarski del posveta. Na tamkajšnji poslovni konferenci bodo lahko podjetniki izmenjali izkušnje in predloge z vodji posameznih diplomatsko-konzularnih predstavništev.
