"Imate tudi kranjsko klobaso?"
Ljerka Puljić, podpredsednica skupine Agrokor, nam namigov, da bo hrvaški živilski gigant, ki ima pod svojo streho tudi trgovski sistem Konzum, znova poskušal prevzeti največjega slovenskega trgovca, ni ne potrdila ne zanikala. Poudarila je, da se je Agrokor odločil sodelovati na Agri zaradi bližajočega se vstopa Hrvaške v EU. "To je naša naložba v prihodnost in trg EU, ne le slovenski. Na sejmu se je navsezadnje predstavljalo 32 držav, na odprtju so bili tudi številni kmetijski ministri," je dejala Puljićeva. Ekipi Agrokorja je uspelo na svojo stojnico med drugimi zvabiti predsednika Slovenije Danila Türka in kmetijskega ministra Franca Bogoviča, ki mortadele drugje kot pri njih nista mogla poskusiti. "Imate tudi kranjsko klobaso?" je zanimalo slovenskega predsednika. Agrokor oziroma njegovo podjetje Pik Vrbovec seveda proizvaja tudi ta slovenski ponos in je med tistimi, ki so dosegli, da je Hrvaška v Bruslju vložila ugovor zoper slovensko zaščito kranjske klobase. A iz previdnosti na Agri okoli nje niso želeli dvigati prahu in je najverjetneje zato nimajo v svoji degustacijski ponudbi.
Olja Zvijezda, mineralna voda Jamnica in sladoledi Ledo - vse to sodi pod Agrokor, ki ima podružnice podjetij tudi v Sloveniji. "Pri vas sicer ne prodamo veliko, a smo ponosni na to, kar smo doslej dosegli. Slovenski potrošnik je naše blagovne znamke sprejel in jih očitno prepoznal kot kakovostne, kar se nam zdi zelo pomembno, saj ste Slovenci naši gostje poleti na Jadranu. Zelo dobro je, da nas slovenski potrošnik prepozna, ko pride na Hrvaško. Ta posredni marketing se nam zdi celo bolj ključen kot sama prodaja v Sloveniji," Ljerka Puljić razkrije, kako Agrokor s svojo ponudbo postopno prodira v zavest slovenskih potrošnikov.
"Imeti moraš tudi konkurenčno surovino"
Po besedah Puljićeve je Agrokor v zadnjih šestih letih v kmetijsko proizvodnjo vložil več kot 2,3 milijarde evrov, predvsem v proizvodnjo surovine za živilskopredelovalno industrijo, ki sodi pod njegovo okrilje. Prepričani so, da v obdobju turbulenc, ki se že od leta 2008 dogajajo na svetovnem trgu kmetijskih surovin, lastna surovina pomeni konkurenčno prednost. "Lani smo zredili 380.000 prašičev, petdeset odstotkov hrane za prašiče proizvedemo na svojih poljih in v naših tovarnah krmil. Ko je globalni trg tako volatilen, kot je, prinaša vsaj 70-odstotni nadzor nad celotno agroživilsko verigo konkurenčno prednost," pravi Puljićeva.
Hrvaška mesna industrija potrebuje na leto okoli 2,2 milijona prašičev, a jih sami zredijo le kak milijon. Pšenice ima Hrvaška po drugi strani dovolj in jo celo izvaža, enako je s koruzo. "Hrano za živino torej imamo, živinorejo pa smo zanemarili," ugotavlja sogovornica, ki v vstopu Hrvaške v EU 1. julija 2013 ne vidi pretirane grožnje. "Vstop v EU res ne bo le priložnost, ampak tudi ovira, saj se bodo meje odprle in bodo evropske družbe lažje vstopile v Hrvaško. A nas tolaži to, da je večina teh družb že pri nas in da se po vstopu ne bi smelo veliko spremeniti." Branko Ravnik, državni sekretar na slovenskem kmetijskem ministrstvu, ocenjuje, da bo vstop Hrvaške v EU bolj vplival na hrvaško kot na slovensko kmetijstvo, saj bo takrat prenehal veljati asimetrični asociacijski sporazum, po katerem zdaj Hrvaška brez ovir izvaža na trge EU, medtem ko uvoz občutljivih kmetijskih proizvodov ovira s carinami oziroma uvoznimi dajatvami. Posledično je trenutna trgovinska bilanca med državama v prid Hrvaški, ki na področju kmetijstva ustvari za 88 milijonov evrov izvoza v Slovenijo, Slovenija pa na Hrvaško za 74 milijonov evrov.
Govedoreja usiha
Damjan Bogdanović iz hrvaške kmetijske zbornice je glede hrvaškega vstopa v EU veliko bolj črnogled kot vodstvo Agrokorja. "Kmetje bodo imeli velike težave, zelo se nam bo zmanjšalo število kmetij. To se nam dogaja že letos, nekaj zaradi gospodarskih razmer, nekaj zaradi političnih. Novi kmetijski minister je namreč ukinil 50 lip dodatka za mleko, kar je ob dejstvu, da so tudi odkupovalci močno znižali cene, vplivalo na to, da smo v zadnjih mesecih izgubili okoli tisoč srednje velikih govedorejskih kmetij, ki imajo od 20 do 40 krav. To je podatek, ki je merljiv," pravi Bogdanović.
Skeptičen je tudi do hrvaške sposobnosti za uspešno črpanje evropskega denarja. Po nekaterih izračunih bo za hrvaško kmetijstvo v bruseljskem proračunu na voljo okoli 700 milijonov evrov, vendar Bogdanović dvomi, da jim ga bo uspelo izkoristiti. Za 360 milijonov evrov, kolikor bo Hrvaška dobila neposrednih plačil, ne bo težav, bodo pa težave s črpanjem preostale vsote, saj je bila že doslej dokaj neuspešna pri koriščenju denarja iz evropskih skladov, opozarja.
