Na tem mestu nimam namena polemizirati z njegovimi izpeljavami, čeprav bi Damijanu priporočil tudi upoštevanje Webrove analize o različnih vplivih protestantizma (ZDA in Kanada) in katolištva (Mehika) na uspešnost kapitalizma. Tudi ne o tem, ali k razvoju prispeva demokracija, saj se delno strinjam s tem - demokracija zanesljivo dobro vpliva vsaj na kakovost življenja, če že ne na gospodarsko rast, bi pa Damijanu priporočil, da poleg knjig malo pogleda okoli po resničnem življenju. Namreč, vsak dan nam dokazujejo, da so trenutno ekonomsko najučinkovitejše države BRIK, ki pri demokraciji kaj dlje od črke D še niso prišle. Tudi demokracija v ZDA je bila takrat bolj šepava: Indijanci so jo mirno uživali pod zemljo ("samo mrtev Indijanec je dober Indijanec", se je takrat govorilo), ostali ne-belci pa v suženjstvu in niso mogli o svojem življenju kaj prida demokratično odločati.
Nič od tega me ni pripravilo, da bi napisal to besedilo, ampak presenečenje, da je Jože P. Damijan ugotovil, da je za uspešnost neke družbe pomembno še kaj drugega kot ekonomija. To me je namreč spomnilo, da smo bili tisti, ki smo leta opozarjali, da je za družbeni (tudi ekonomski, da ne bo pomote) razvoj pomembno upoštevati še kaj drugega: vrednote, politično kulturo družbe, socialni sistem, odnos do okolja..., poimenovani za "socialne inženirje", za tiste, ki smo proti razvoju, komunajzarje in podobno. (Tudi o socialnem inženirstvu tu ne bi govoril, čeprav je bil eden največjih "socialno-inženirskih" projektov ravno neoliberalizem, ki je s svojim neupoštevanjem medsebojne odvisnosti različnih, enako pomembnih družbenih in okoljskih podsistemov uničil celotno človeštvo tako, kot ga že dolgo ni noben nori projekt norih diktatorjev!)
A bodimo skromni: velik napredek je že v tem, da so nekateri neoliberalci začeli razmišljati za drobec širše. Čeprav bi bilo koristneje za Slovenijo in morda ne bi toliko zamočili, če bi Jože P. Damijan že takrat, ko je bil minister za razvoj, skupaj z drugimi neoliberalnimi kolegi ugotovil, da je za razvoj pomembno še kaj drugega kot privatizacija bank, otok pred Izolo ali metlice za straniščne školjke. Navsezadnje smo jim "socialni inženirji" že leta in desetletja poskušali to povedati. Poročilo o človekovem razvoju za leto 2001 je na primer v velikem delu posvečeno ravno povezavi vrednot, kulture in politične kulture družbe, vštevši demokracijo (Združeni narodi, za katere smo ga delali, so ga ocenili kot vzorčno delo o razvoju). Tudi od večine razvojne stroke prezrti dokument Kam po krizi, na temelju katerega sta nastala gibanje in stranka TRS, poudarja pomen udeležbe ljudi pri vodenju razvojne politike.
Da ne bom predolg: ni treba iti v med Mehiko in ZDA razdeljeno mesto, da se ugotovi presenetljiva resnica o pomenu participacije ljudi za (ekonomski) razvoj. Morda je za začetek dovolj pogledati okoli sebe z radovednimi očmi in premisliti tudi kakšno slovensko pisanje.
Matjaž Hanžek, urednik publikacije Poročilo o človekovem razvoju - Slovenija 2000-2001, predsednik stranke TRS
