Na občini so menili, da bodo to najlaže storili na ta način, da bodo celoten prostorski red objavili v Uradnem listu, in to kar za celotno območje občine, veliko 54 kvadratnih kilometrov, ki zajema tudi zemljišča, ki niso sporna. Menili so, da bodo s tem pred morebitnim rušenjem rešili tudi objekte, ki so jih posamezniki že zgradili, in to na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki nikoli ne bi smela biti pozidana. A so se ušteli, saj je sodišče ugotovilo, da je občina z odlokom kršila tako zakon o prostorskem načrtovanju kot tudi ustavo. Z odločbo pa je odpravilo le tisti del odloka, ki je občini omogočal, da je ta dovoljevala gradnjo, kot so zapisali v obrazložitvi, na prvovrstni kmetijski zemlji. Izvirni greh je najbrž bil v odločitvi posameznih občinskih mož, predvsem pa svetnikov, ki so takšen prostorski akt sprejeli.

Akt brez pravnega pouka

A tudi aktualni braslovški župan Branimir Strojanšek zanika, da gre za prvovrstna kmetijska zemljišča velikih razsežnosti. "Potrebna je previdnost, saj gre po naših podatkih zgolj za eno podjetje, parkirišče in stanovanjsko hišo, ki stojijo na sporni kmetijski zemlji. Sicer pa se bo to, za kakšno zemljo gre, ugotavljalo na terenu," pravi Strojanšek. Ustavnemu sodišču, kot pravi, ne bodo oporekali, so pa po temeljitem posvetu s pravniki pritožbo naslovili na vlado, saj je ta vložila tudi pritožbo na prostorski red. "Mi smo leta 2008, na podlagi takrat veljavne zakonodaje, prostorski red in strategijo poslali v potrditev ministrstvu za okolje in prostor, takratni minister Janez Podobnik pa ga je tudi potrdil in izdal sklep, kar smo šteli kot potrditev prostorskega reda. Zdaj pa se je ustavno sodišče postavilo na stališče, kot da je občina kršila takratna določila zakona o urejanju prostora in da minister ni dal pozitivnega mnenja. To pa zato, ker na sklepu ni bilo pravnega pouka, ki je za vsak pravni akt bistven. In ker ga ni bilo, tudi pritožba ni bila mogoča. Zato ta kršitev ne more iti v škodo naše občine, saj smo mislili, da je zadeva urejena," meni braslovški župan in dodaja, da sodne prakse v tem primeru ni. "Mi smo iskali strokovne podlage za prostorski red, ki jih je izdelal ustrezen zunanji izdelovalec. Ko smo jih prejeli, smo jih posredovali tako ministrstvu za kmetijstvo kot tudi ministrstvu za okolje in prostor, a ne s strani enega ne drugega nismo prejeli nobenih pripomb. Tiste, ki smo jih posredovali mi, pa so večinoma upoštevali, neusklajena so ostala le manjša območja, za katera smo ocenili, da niti ni nujno, da se jim status spremeni," pojasnjuje Strojanšek. Dodaja, da so spreminjali le namembnost tistih zemljišč, ki za kmetijsko dejavnost v nobenem primeru niso bila primerna. Večinoma gre za močvirna, že degradirana območja. Zato so nedavno v Braslovče povabili tudi oba ministra, Franca Bogoviča ter Radovana Žerjava, da sta se lahko na lastne oči prepričala, da je to reševal nekdo kar iz pisarne in na podlagi vpogleda v karte, ne pa na podlagi dejanskega stanja v naravi.

Nekateri vzeli kredit, graditi pa ne morejo

"Zato pričakujemo, da bosta oba takrat, ko bodo obravnavali našo pritožbo, pri tem aktivno sodelovala in da bodo v Ljubljano povabili tudi nas. Ne trdim, da napak ni bilo, a nikakor se to ne nanaša na 339 parcel, kot trdi sodišče. Ko bo to rešeno, kakor koli že bo, bomo šli v ponovno revizijo vseh zemljišč in nejasnosti reševali individualno, od primera do primera," še pove Strojanšek. Se pa na občini še kako zavedajo, da lahko posamezniki od njih zahtevajo tudi odškodnine. Nekaterim je namreč občina izdala potrdila, na osnovi katerih so lahko kupili zemljišča, gradbenega dovoljenja pa jim nato Upravna enota Žalec zaradi plombe ni mogla izdati. Kot nam je povedal Slavko Resnik, vodja oddelka za gradnjo in kmetijstvo na žalski upravni enoti, morajo odločbo ustavnega sodišča spoštovati. "V največji negotovosti so tisti, ki so kupili in drago plačali kmetijska zemljišča, zdaj pa ne dobijo gradbenega dovoljenja," pravi Resnik. Še huje, nekateri so že pridobili tudi kredite za gradnjo. Koliko je takšnih, nihče ne ve, saj gre za promet z nepremičninami med fizičnimi osebami. A kot je še dejal Resnik, sami niso dolžni in tudi ne bodo naredili nič, temveč čakajo na poteze občine. "Lahko pa se zgodi, da bomo morali za kakšno že izdano odločbo naknadno izdati sklep o ničnosti," je še dejal.

Zemljišča, rezervirana za Termotehniko, niso sporna

Da bo zadeva kmalu rešena, upa tudi lastnik in prokurist braslovškega podjetja Termotehnika Rudi Kronovšek, ki ga je odločba ustavnega sodišča presenetila. "Predvsem zato, ker se je minister Žerjav v Braslovčah mudil le nekaj dni, preden je bila izdana. Povedal sem mu, da zaradi birokratskih ovir že pet let čakam na dovoljenje za gradnjo novih proizvodnih prostorov na več kot 50.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču med avtocestnim izvozom Šentrupert in regionalno cesto proti Mozirju, ki ga je občina namenila industrijski coni. In mu predlagal, da vlada umakne spor z ustavnega sodišča," pravi Kronovšek. Kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, pa zemljišče, ki je rezervirano za Termotehniko, ni predmet spora. Kronovšek je tega vesel, a bo z nakupom kljub temu raje še počakal, da bo vse črno na belem. Kot so še pojasnili na ministrstvu, minister Žerjav pričakuje, da bo občina Braslovče v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi nemudoma pristopila k iskanju rešitev, ki bodo skladne s potrebami občine ter tamkajšnjih prebivalcev na eni ter lokalnega gospodarstva, ki pričakuje rast in razvoj, na drugi strani. Vsekakor so jim na ministrstvu v okviru njihovih pristojnosti pripravljeni pomagati.

Občino Braslovče so pred dvema letoma zaradi domnevnega kupčkanja s kmetijskimi zemljišči obiskali tudi kriminalisti, ki so prejeli ovadbo tako zoper nekdanjega župana Marka Balanta kot tudi podžupana Vinka Drčo. Očitajo jima zlorabo uradnega položaja. Preiskava še ni končana, sedanji župan Strojanšek pa pravi, da nihče ni kriv, dokler se mu krivda ne dokaže.