Na naše vprašanje, ali ga je k odstopu morda privedel tudi morebiten občutek donkihotovstva v zadnjih mesecih, je odgovoril: »Če ni določene stopnje zaupanja med ministrom in direktorjem policije, potem je skoraj nemogoče voditi slovensko policijo. Predstavljajte si, da se vsakodnevno srečuješ s težavami, ko v bistvu izgubljaš energijo in ko se ta energija, ki gre v nepravo smer, prenaša na podrejene. To pa se čuti tudi v okviru posameznih konkretnih zadev in nalog policije.«
Goršek in notranji minister Vinko Gorenak sta pogovore o prihodnosti policije na štiri oči začela v torek, včeraj pa je Goršek odstopil. Generalni direktor policije ostaja le do 1. oktobra. »Končni rezime teh pogovorov je bil, da je v najinem odnosu prišlo do razhajanj v zaupanju in do različnih pogledov, kako bi moralo vodenje policije potekati v prihodnje. Na podlagi teh razlogov sem ministru podal odstopno izjavo,« je javnost včeraj seznanil Goršek. O razhajanjih sta z ministrom povedala le, da je šlo za različne poglede »na strateški menedžment vodenja policije«, saj sta se dogovorila, da podrobnosti razhajanj z javnostjo ne bosta delila.
Od virov blizu vrha generalne policijske uprave smo sicer izvedeli, da naj bi bil Goršek predvsem sit ubadanja z napadi in pritiski nanj osebno in na delo policije nasploh. Kar se je začelo že z zloglasno afero Bulmastifi in namigovanji na nekakšno fantomsko tretjo osebo na kraju tragedije ter neustreznim delom policije, ki se v sojenju dvema policistoma iz Oražnove ulice vsaj za zdaj kaže kot precej trhla polfikcijska melodrama, se je v zadnjih tednih nadaljevalo z namigovanji dela javnosti, da naj bi Goršek »poročal Katarini Kresal«, ne pa ministru Gorenaku – predvsem v primeru Vodušek. Tudi posnetek domnevnega divjanja Zorana Jankovića po primorski avtocesti naj bi pripomogel k rušenju ugleda policije, saj ta ljubljanskega župana in predsednika Pozitivne Slovenije na podlagi amaterskega posnetka vsaj zaradi prehitre vožnje pač ne more preganjati.
Po naših podatkih naj bi Goršek podobne poskuse diskreditacije pričakoval tudi v prihodnjih tednih in mesecih. Predvsem na račun "pomanjkanja" kazenskih ovadb zoper ljubljanskega župana in njegovo družino, češ da je bila policija precej bolj učinkovita pri preganjanju njegovega mariborskega kolega Franca Kanglerja.
Kljub temu je marsikoga njegov včerajšnji odstop presenetil: "Glede na podporo, ki jo ima med policisti, nismo pričakovali njegovega odstopa," nam je včeraj povedal predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrović, ki Gorškovo delovanje ocenjuje kot korektno in strokovno, podobne odzive pa dobiva tudi od svojih kolegov. "Kolikor poznam njegovo delo, se je zavzemal za stroko. Tudi po mojih informacijah ni dopuščal drugega kot strokovne odločitve, a z novim ministrom je očitno prišlo do takšnih konfliktov in pritiskov, da je sprejel to odločitev. Drugače si tega ne znamo razlagati," razmišlja Petrović, ki meni, da je odstop Gorška slab signal njegovim naslednikom. Predvsem če se izkaže, da je bila njegova največja "napaka", da o preiskavah ni obveščal ministrstva. "V tem primeru bi bilo smešno, da sta strokovnost in korektnost sankcionirani," meni Petrović.
Preberite portret Janka Gorška: Ostal bo policist 24 ur na dan
Gorenak, ki sicer ni nikoli oporekal Gorškovi strokovnosti, je že v prejšnjem mandatu vseskozi ponavljal, da se policijo v času ministrovanja Katarine Kresal zlorablja v politične namene. Med primere, pri katerih naj bi policija delovala skrajno selektivno, je omenjal afero Baričevič, preiskavo v državnem zboru zoper Zmaga Jelinčiča in sporni najem stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada na Dimičevi. V svojem zadnjem pismu, ki ga je napisal kmalu po predčasnih volitvah, je Goršku med drugim očital, da se v Sloveniji uvaja sistem "policije dveh hitrosti", češ da policija pri aferi NPU in sumih kaznivih dejanj Zorana Jankovića ni reagirala tako hitro, kot je v primeru na spletni strani SDS objavljenega pisma Tomaža Majerja. Takrat je še ocenil, da se glede na rezultat volitev leta 2008 in lanskih predčasnih volitev delo policije prilagaja političnim razmeram, in zato Gorška tudi zaprosil za javna pojasnila. Spomnimo še, da se je Gorenak v začetku aprila zasebno sestal z nekdanjim notranjim ministrom in šefom Istrabenza Igorjem Bavčarjem, zoper katerega poteka policijska preiskava, vendar je Goršek takrat zatrdil, da takšna srečanja ne bodo vplivala na delo policije. Čez nekaj dni je bil za direktorjevega namestnika imenovan ravno Karol Turk, ki bo oktobra kot vršilec dolžnosti skoraj zagotovo nasledil Gorška.
Janezu Janši se tako z Gorškovim odhodom z vrha policije očitno uresničuje ideja o prevzemu represivnega aparata v državi. Spomnimo, da je aktualna vlada na predlog predsednika vlade zamenjavo na čelu Sove izpeljala že na svoji ustanovni seji, ko je razrešila Sebastjana Selana in na njegovo mesto postavila dotedanjega šefa vojaške obveščevalne službe Damirja Črnčeca, ki se je leta 1994 na ljubljanskem Prešernovem trgu udeležil demonstracij zaradi zamenjave takratnega obrambnega ministra Janeza Janše, ki ga je odnesla afera Depala vas. Nadaljevalo se je s selitvijo tožilstva s pravosodnega na notranje ministrstvo, čeprav se s takšno odločitvijo niso strinjali v strokovnih krogih, koalicijski Državljanski listi in opoziciji. Da je šlo tudi v tem primeru za poskus popolne kontrole Janševih ljudi nad delovanjem tožilstva, je nekaj dni kasneje dalo vedeti še imenovanje Barbare Brezigar na mesto državne sekretarke na notranjem ministrstvu. Če bo Janši uspel še pohod na sodstvo, bo krog sklenjen.
