... Sistematično delovanje na tem področju se nenazadnje kaže tudi tako, da smo bili med finalisti nagrade za družbeno odgovornost Horus,“ je v razmišljanju o pomenu korporativne družbene odgovornosti dejala Teja Breznik Alfirev, direktorica sektorja za korporativno komuniciranje in razvoj kadrov pri S&T. 

Z dobrimi praksami iz podjetja S&T, ki redno sodeluje v Dnevnikovem izboru najboljših zaposlovalcev Zlata nit in se uvršča med finaliste, nadaljujemo pregled praks podjetij, ki so bili na seznamu 101 najboljšega zaposlovalca Zlate niti vsej 5 let, kolikor je tudi star Dnevnikov izbor. Prakse bomo spoznavali vse do kkonca septembra, ko se že začne zbiranje prijav v nov izbor Zlata nit.

Kako se korporativna družbena odgovornost S&T odraža v odnosu do sodelavcev in partnerjev?
Družbena odgovornost se začne doma. Sistematično smo se začeli z njo ukvarjati pred skoraj petimi leti. Prva stvar, ki smo jo naredili, je bila, da smo etična pravila v poslovnem okolju zapisali v poslovnem etičnem kodeksu. Kodeks je tudi del pogodbe o zaposlitvi in ga mora prebrati vsak zaposleni, preden pride k nam. Na osnovi njega smo uvedli kar nekaj ukrepov, ki so pripomogli k enakopravni obravnavi zaposlenih ter so prispevali k transparentnosti poslovanja. Veliko smo naredili na področju usklajevanja delovnega in zasebnega življenja naših zaposlenih. Tako smo sprejeli kar nekaj ukrepov v okviru certifikata Družini prijazno podjetje. Zaposlenim smo omogočili tako dodatni dan dopusta za prvi dan šole za starše, katerih otroci gredo v prvo triado, vsem zaposlenim, katerih narava dela to omogoča, smo omogočili delo od doma, organizacija različnih ustvarjalnih delavnic ter predstav za otroke je redna praksa, v sklopu športnega društva skrbimo za fizično kondicijo zaposlenih ter njihovo druženje in še kar nekaj drugih ukrepov. Ogromno smo naredili na področju sistema razvoja zaposlenih ter praks vodenja, čemur stalno posvečamo resno pozornost. Zavzemamo se za stalno kakovost storitev, kar redno presojamo tudi z ISO in drugimi standardi.

Ali sodelujete s partnerji, dobavitelji, kupci, ki so družbeno neodgovorni?
Danes je ocena, kdo je in kdo ni družbeno odgovoren, še zelo subjektivna. Vsakdo si ustvarja svoje mnenje o svoji in družbeni odgovornosti tistih, s katerimi v poslu sodeluje. Če želite vedeti, ali ima poslovni partner dobiček, pogledate njegovo bilanco in dobite ekspiliciten odgovor. Z družbeno odgovornostjo (še) ni tako. Vendar se tudi to spreminja in se bo spremenilo. Eno vse bolj ključnih meril ob prevzemanju podjetij v ZDA je recimo t.i. »HRM index«, s katerim potencialni investitorji evaluirajo skrb za zaposlene v podjetju, kamor želijo investirati. Vse bolj postaja jasno, da je za trajnostni razvoj podjetja njegova obče družbeno pozitivna vloga enostavno pogoj. Povečano občutljivost za to področje opažamo tudi med svojimi poslovnimi partnerji.

Kako se korporativna družbena odgovornost S&T odraža v odnosu do okolja, torej na področju ekologije, in do lokalne skupnosti oziroma regije?
Zavedamo se, da je S&T del okolja in družbe ter da je naša odgovornost, da družbi vračamo tako, da poskušamo nasloviti družbene probleme tako, da skrbimo za okolje ter dvigamo zavedanje o pomenu obojega. Že večkrat smo se znotraj podjetja organizirali in izvedli več akcij od čistilne akcije Očistimo Slovenijo, do eko regate, oblikovali smo program Zelena hiša, šli na več krvodajalksih akcij,... Sistematično pa smo se lotili akcije pod sloganom Each One Teach One, kjer prostovoljci iz vrst zaposlenih učijo funkcionalnih računalniških znanj upokojence. V dveh letih smo tako izobrazili že preko 60 mentorjev računalništva iz vrst upokojencev, ki svoje znanje delijo dalje. S temi aktivnostmi bomo tudi nadaljevali, saj je odziv odličen tako s strani tečajnikov kot naših zaposlenih. Poleg tega kar nekaj zaposlenih, ki so na vodstvenih pozicijah sodelujejo v vlogi mentorja študentom ali mladim perspektivnim kadrom iz drugih pdojetij. Tako poskušamo, da vsak zaposleni, ki si tega želi, lahko v okviru svojih zmožnosti prispeva k družbi tudi širše. Samoumevno pa je, da namenjamo kar lep delež sredstev za različna sponzorstva, ki podpirajo družbene in okoljske iniciative.

Ali menite, da je družbena odgovornost podjetja hkrati tudi njegova konkurenčna prednost?
Definitivno. Mogoče se na prvi pogled to ne zdi tako, vendar te stvari delujejo dolgoročno. Prepričani smo, da se bo v prihodnje tudi na sistemski ravni gledalo na to, s kakšnimi podjetji se sklepa posel. Nenazadnje je v lepem razmahu tudi socialno podjetništvo, na katerega prisegajo predvsem generacije, ki prihajajo. Danes družbeno odgovorno ravnanje predvsem krepi ugled podjetja ter pušča dober občutek pri vseh vpletenih, ki želijo prispevati k dobrobiti družbe, jutri bo tako ravnanje samoumevno.

Bi pritrdili Tatjani Fink, MBA, glavni direktorici skupine Trimo, da bo konkurenca sama izločila družbeno neodgovorna podjetja. Se bo po vašem mnenju na dolgi rok to zgodilo tudi v Sloveniji?
Da. Družbena odgovornost je mogoče danes pojmovana še kot nekoliko eksotična, vendar bo v prihodnje to nuja. Svet je izredno kompleksen, družbenih in okoljskih problematik je vedno več, vlade jih ali nočejo ali ne znajo obvladovati, nekaj pa bo potrebno narediti. Generacije, ki so že tu in te, ki prihajajo, bodo zagotovo zrasle z in tudi razvile drugačne vrednote, ki se bodo izražale v drugačnih poslovnih pristopih. Takih, kjer maksimiziranje dobička ne bo prvi cilj, temveč bo šele drugi, tretji. Zavest se spreminja in s tem se bodo spremenile tudi organizacije. Za družbeno neodgovorna podjetja ne bo prostora.

Kako prenašate sporočilo o pomenu družbeno odgovornega vedenja S&T na svoje zaposlene?
Predvsem z konkretnimi aktivnostmi in z aktivnim vključevanjem zaposlenih v družbeno odgovorno vedenje. Vsaka aktivnost, ki je namenjena dvigu kakovosti življenja, ki pomaga reševati družbeno ali okoljsko problematiko, se izvaja skupaj z zaposlenimi. Zaposleni se tudi samoiniciativno organizirajo ter sodelujejo pri različnih akcijah, ravno tako dajejo predloge, kje bi lahko še pomagali. Uspešno dvigujemo zavest o pomenu družbeno odgovornega ravnanja. Če to zaposleni prenesejo še na svoje otroke in bodo potem ti na svoje, smo lahko na to kar ponosni.

Ali je vlaganje v družbeno odgovorne dejavnosti res samo strošek?
Poslovati racionalno je ravno tako del družbene odgovornosti. Investirati denar tako, da je končni rezultat dodana vrednost za zaposlene, stranke ali druge deležnike, je del učinkovitega menedžmenta. Prepričana sem, da imajo tukaj podjetja še kar nekaj rezerve. Kot primer naj navedem samo novoletna poslovna darila. Če bi se jim vsa podjetja odpovedala ter bi ta denar namenila za družbeno odgovorne aktivnosti, to ne bi bil strošek, tako kot je, roko na srce, danes, temveč bi bila to ena boljših dolgoročnih investicij. Nenazadnje – kdaj se poslovni partner bolje počuti? Ko prejme še en nabiralec prahu ali če ve, da je šel ta denar v dobrodelne namene?
Potrebno pa je poudariti, da za družbeno odgovorno ravnanje ni vedno potreben denar. Močna želja spremeniti stvari na bolje je glavno gonilo, da se stvari premaknejo. In če ni takoj pri roki finančnih sredstev, je to idealna priložnost, da se uporabi inovativnostni potencial ljudi, o katerem je toliko govora v zadnjem času.